Eden od večjih žuljev, ki je tudi eden temeljev konfliktov znotraj krovne organizacije enega slovenskih "paradnih športov", jadranja, je tudi razporeditev moči odločanja o vitalnih problemih in o organiziranosti znotraj Jadralne zveze Slovenije sploh. V JZS je včlanjenih 75 klubov, a le majhen del teh opravlja osnovno poslanstvo, to je vzgoja novih mladih jadralcev, a vendarle imajo prav vsi pravico odločati o delu, organiziranosti in delitvi sredstev. Odkar smo pod vplivom zelo resne gospodarske krize in so poniknila skorajda vsa sponzorska sredstva, so na voljo le sredstva, ki jih zveza dobi "od države", to pa so namenska sredstva za delo jadralcev, ki so s svojimi rezultati prišli do športne kategorizacije.

V svetovnem in perspektivnem razredu ima kategorizacijo 27 tekmovalcev iz devetih društev. Če prištejemo še kategorizirane jadralce v državnem (26 tekmovalcev) in mladinskem razredu (9 tekmovalcev), ugotovimo, da imamo skupaj 62 tekmovalcev z eno od štirih kategorizacij za slovenske športnike. Kriterije za te določa Olimpijski komite Slovenije. Vendar teh 62 tekmovalcev deluje le v 12 jadralnih klubih (16 %), medtem ko JZS šteje 75 včlanjenih klubov.

Letošnjih (2010) kriterijskih regat v razredu laser radial se je udeleževalo 15 tekmovalk in tekmovalcev iz vsega 5 jadralnih klubov (6,6 %), v mladinskem razredu laser 4.7 pa 17 jadralk in jadralcev iz vsega 8 klubov (10,6 %). Skupaj je na šestih izbirnih regatah v razredu optimist tekmovalo kar 78 najmlajših jadralcev, a ko pogledamo podrobnejše, uvidimo, da ti prihajajo iz vsega 11 jadralnih društev od 75 včlanjenih v JZS (14 odstotkov). Pri tem je treba dodati, da kar 70 odstotkov teh najmlajših jadralcev vzgajajo v vsega štirih jadralnih društvih, v portoroškem Piratu, koprskem Jadru, izolski Burji in piranskem športnem društvu Piran. MG