Besede kot ekologija, trajnost in okoljevarstvo so v zadnjih petnajstih letih postale središčna tema vseh pomembnejših razvojnih strategij, vstopile so v vsakodnevno rabo, postale samoumevne, na žalost večkrat tudi neuporabne ter zgolj formalno všečne. Kljub temu je na mnoge napore posameznikov in skupin potrebno gledati z optimističnega zornega kota, skozi pozitivne učinke in primere dobrih praks. Eno takšnih uspešnih zelenih prizadevanj, pa čeprav na modrem morju, je britanski projekt, pobarvan z imenom »Green Blue«. Projekt obravnava obmorski turizem skozi prizmo okoljevarstva, ponuja vrsto praktičnih rešitev ljubiteljem morja, ki bodisi na barkah ali pa zgolj na kopnem preživljajo svoj prosti čas občudujoč veliko modrino.

Uradno sta projekt »Green Blue« leta 2005 začeli izvajati dve organizaciji: »British Marine Federation (BMF)« in »Royal Yachting Association (RYA)«. Prva zastopa interese navtične industrije, medtem ko RYA zastopa interese jadralcev in skrbi za britansko olimpijsko jadralsko reprezentanco. Za uspešnim projektom stojijo navadno posamezniki z dobro voljo in svežimi idejami in »zelenomodri« projekt pri tem ni nobena izjema. Za velikimi imeni RYA in BMF se v primeru »Green Blue« projekta skrivajo štirje entuziasti: vodja projekta Jane Swan, operativna tehnica in razvojni tehnik Helen Waterhouse in Dan Reading ter lokalna svetovalka Sarah Brown, ki deluje v okviru številnih okoljevarstvenih projektov. Kot sami pravijo, združujejo ob svojem delu ljubezen do okolja s strastjo jadranja. Helen je takole opisala začetne, sicer pragmatične motive za vzpostavitev projekta »Green Blue«, ki pa so se pozneje zavoljo angažiranih posameznikov razširili v splošno izobraževalni projekt z množico koristnih in zanimivih informacij za vse generacije, tudi za otroke:

»S pospešenim uvajanjem okoljevarstvenih ukrepov v okviru Velike Britanije sta se BMF in RYA začeli zavedati, da bodo zeleni zakoni prej ko slej začeli vplivati tudi na njune člane ter na britanski navtični turizem širše. Z osnovanjem »Green Blue« projekta sta organizaciji v prvi vrsti želeli vzpostaviti telo, ki bi bilo sposobno članom in zainteresiranim posameznikom predati okoljevarstvene informacije in ki bi posameznike in podjetja usmerilo k skrbi za morsko in obmorsko okolje. Na eni strani je šlo torej za pragmatičen cilj, kako se čim uspešnejše izogniti nepotrebnim grajam, ki bi letele na navtični turizem, na drugi strani pa je bil projekt »Green Blue« osnovan tudi iz želje po izobraževanju, ki bi pripomogla k ohranjanju okolja, v katerem vsi tako radi preživljamo prosti čas. Za mene osebno, kot tudi za moje sodelavce pomeni projekt prijetno in koristno druženje, ob katerem lahko združujemo ljubezen do okolja in jadranja.«

Osnovne aktivnosti »Green Blue« projekta so raziskave, praktični projekti in oblikovanje vsem dostopnih brezplačnih informacij in nasvetov; od informacij splošne narave (na primer doba razgradnje odpadkov v morju, ogrožene morske živalske vrste, kako narediti test za prepoznavanje čiste vode …) do praktičnih nasvetov, vezanih na navtični turizem (uporaba antivegetacijskih premazov ipd.). Začetki projekta so povezani z zbiranjem že obstoječih rezultatov raziskav in informacij v želji oblikovanja informacijske tabele ne temo morske ekologije in navtičnega turizma. Na osnovi zbranih informacij je bilo nadalje oblikovanih šest tematskih sklopov: 1. problematika goriv in olj; 2. čiščenje in vzdrževanje bark; 3. antivegetacijski premazi in barve; 4. ravnanje z odpadki na morju in kopnem; 5. optimiziranje uporabe virov na krovu in v okviru klubov ter marin, ter 6. vpliv navtičnega turizma na floro in favno. Ti služijo za orientacijo pri iskanju informacij, obenem pa predstavljajo tudi okostje projekta pri nadaljnjih raziskavah. Helen Waterhouse takole opisuje, kako so se ob samem začetku lotili dela:

»Naš projekt se je začel z raziskovanjem in zbiranjem informacij. Želeli smo, da bi vse zbrane informacije imele določeno znanstveno podlago. Zbrali smo ogromno število raziskav na temo šestih sklopov, da bi si naredili pravilno sliko o tem, koliko in kako navtični turizem vpliva na okolje in če vpliva, kateri so tisti ukrepi, ki bi pripomogli k zmanjšanju pritiska na okolje. Čeprav navtični turizem nima velikega vpliva na okolje v primerjavi z industrijo, pa kljub temu veliko stvari lahko izboljšamo, kot na primer uporaba ekološko manj spornih antivegetacijskih premazov in barv, pravilno ravnanje z odpadki, optimiziranje porabe energije in minimaliziranje vdora v floro in favno. Vpliv morskega transporta na morske in obmorske živalske vrste je dokaj neraziskano polje. Izbor šestih tem predstavlja temo, na kateri je projekt osnovan. Takšno strukturo smo izbrali na osnovi naših izkušenj, ki smo si jih pridobili skozi delo z uporabniki plovil in večjimi družbami, vključenimi v navtični turizem (na primer »Sun Sail«), kot tudi na osnovi pregleda obstoječih raziskav. Trenutno imamo v naši bazi več kot 700 projektov. Izhajajoč iz teh raziskav smo razvili glavna sporočila, osnovana na nasvetih dobre prakse. Ta sporočila so brezplačno dostopna vsem v obliki brošur in informativnih lističev, ali pa na naši spletni strani www.thegreenblue.org.uk/leafletsandresources. Zelena sporočila promoviramo tudi v okviru navtičnih salonov, konferenc, pogovorov, skozi članke, partnerje in podporne člane. Seveda pa brošure niso vedno dovolj. Če želimo zares spremeniti obnašanje, ki bi prineslo pozitivne učinke, je potrebno ljudi zainteresirati in jim ponuditi preproste rešitve. Po moji izkušnji je potrebno ljudem nazorno povedati, kako spremembe narediti, in jim hkrati pokazati, da se takšne spremembe lahko implementirajo zelo preprosto. Prav zaradi tega smo se osredotočili na praktične nasvete in se dotaknili tem, kot so reciklažne sheme, upravljanje z energijskimi viri … Tako na primer prejmemo veliko vprašanj s strani lastnikov plovil o antivegetacijskih premazih. Te informacije so zbrane na http://www.thegreenblue.org.uk/boat_users/antifoul_and_invasive_species.aspx. Vprašanja s strani jadralnih klubov in marin se vrtijo bolj okoli problematike učinkovite uporabe vode in elektrike ter recikliranja. Slednje informacije so dostopne na http://www.thegreenblue.org.uk/boating_businesses.aspx in http://www.thegreenblue.org.uk/clubs_and_training_centres.aspx.«

V zadnjih petih letih je projekt »Green Blue« dosegel kar nekaj pomembnih rezultatov, kot na primer 1) razvoj in distribucija vsem dostopnih izobraževalnih virov in vodičev (»How to« vodiči za uporabnike plovil, kontrolni seznami in posterji za klube, študije primerov uspešnih okoljevarstvenih iniciativ, brošure o glavnih temah, ki povzemajo znanstveno raziskovanje, interaktivni CD za inštruktorje, učitelje in mladino, »The Pump Out Directory« - vodič po lokacijah, ki nudijo usluge izčrpavanja škodljivih substanc; 2) vzpostavljanje povezav med javnimi organizacijami (kot na primer Agencija za okolje, Ministrstvo za prehrano, okolje in podeželje) in komercialnimi organizacijami (kot na primer »Henri Lloyd«, »Sunsail« in upravljavci marin); 3) organizacija konferenc na temo navtičnega turizma in okoljevarstva in 4) vzpostavitev in vzdrževanje programa recikliranja v okviru marin, kjer se je do sedaj recikliralo več kot 6 milijonov litrov odpadnih tekočin.

Kot pravi Helen Waterhouse, je v zadnjem letu projekt prešel od splošno izobraževalnih tem h konkretnim ciljnim projektom v sodelovanju z zunanjimi partnerji. Tako so na primer septembra letos »greenblujevci« v sodelovanju z družbo »Jeremy Roger Ltd.« splavili zeleno barko Calypso, novo ekološko različico jadrnice »contessa 32« z električnim motorjem in s sistemom učinkovitejše uporabo elektrike in vode. Na jadrnici so uporabljene okolju prijaznejše barve in antivegetacijski premazi, uporabljeni so okolju prijazni materiali ipd.

Leta 2009 je projekt »Green Blue« prejel zeleno nagrado za najboljši okoljevarstveni projekt, ki jo podeljuje revija »Practical Boat Owner Magazine«. Nagrada priča, da je projekt za razliko od mnogih drugih zelenih projektov uspel preplesti teorijo s prakso in vzpostaviti neposreden kontakt z ljudmi. Spremembe pa se kljub številnim študijam dogodijo samo na ta način; skozi posameznike in skozi naše vsakodnevne prakse. Postavljanje mej je ob tem spolzko in nehvaležno početje. Ali res potrebujemo toliko stvari, ki po ameriških statističnih analizah v povprečju končajo v smeteh prej kot v treh mesecih? Je trajnost s klimatskimi napravami, ki škodujejo okolju nekoliko manj kot klasične klimatske naprave, res trajnost? Je boljše uporabiti plastično vrečko, čeprav ekološko, ali pa se je boljše odpraviti v trgovino z nakupovalno torbo? Vrečka, ekološka ali običajna, namreč še vedno zahteva določen proizvodni proces in tudi ekovrečka lahko konča v ustih morske želve. Prav zadušitve morskih želv s plastičnimi vrečkami so, kot pravi Sarah Brown, pogost pojav, na katerega lahko vsi vplivamo takoj jutri ali, boljše, že danes. Pri vrečki pa zgodba še ni končana. Vrečka je začetek. Če zares želimo narediti korak proti rešitvam, kot se te kažejo v primerih dobre prakse, je potrebno zamenjati apatijo z entuziazmom, v vzajemnem spoštovanju preplesti teorijo s prakso, pogled razširiti na celovito sliko, ki jasno vključuje vedenje, da so skoraj vsi ekološki problemi (z izjemo naravnih katastrof) trdno prepleteni z novodobnimi socialnimi problemi in redefinirati razvoj, tudi trajnosti razvoj.