Po duši je športnik in gleda na življenje z optimizmom. Kar zavidajoč odgovor slišimo, ko ga vprašamo, kako je, saj nam vedno z nasmeškom in poln energije odgovori: »suuuuper!« Za seboj ima uspešno podjetniško pot, je lastnik in direktor Krumpak Groupa, ljubeč mož in skrben oče.

Gradbinec z velikim veseljem in vnemo prebija svoje proste urice v marini in na morju s svojo jadrnico in prijatelji. Ne manjka mu tekmovalnega duha, zato vse udeleži skoraj vseh regat v koledarju JZS. Je vztrajen posameznik, ki preudarno sprejema vsako poslovno odločitev. Rajši dvakrat prespi, kot bi napravil neumnost, pravi sam zase.

Začniva z najbolj aktualnim dogodkom, in sicer Pokalom Val navtika, ki je tokrat že peti zapovrstjo. Kaj vas je pritegnilo, da ste postali generalni sponzor naše regate?

Poleg dejstva, da se tradicionalno udeležimo Valove regate in smo bili že nekajkrat tudi sponzorji te regate, nam je bil zanimiv že sam koncept regate, katera je letos izredno medijsko pokrita, tudi na račun prihoda medijskih zvezd, pa tudi sicer mi je bil všeč organizacijski pristop in program dvodnevnega jadralnega dogodka.

S katerim plovilom boste nastopili na Pokalu Val navtika? Vemo, da vaša flota sedaj šteje že tri regatne jadrnice.

Seveda bomo na regati za Pokal Val navtike, kot tudi na drugih regatah, nastopili z jadrnico Scorpio grand soleil 42 race. Nastopil bo tudi en Just in Ten z že uigrano posadko Matjaža Franceta. Res je, pred kratkim smo pridobili še dve jadrnici tipa Just in Ten, kateri tekmujeta v JIX cupu in služita ekipi kot trening jadrnici. Za naslednje leto je v načrtu, da se obe jadrnici udeležita JIX cupa. Mislim, da je to dober trening, kjer je med sebi enakimi potrebno dati kar največ znanja in je vsaka napaka kaznovana. Gre za utrjevanje ekipe in dobre trening pogoje v okviru naši možnosti.

Grand soleil 42 race vsi poznajo kot Scorpio, ampak kot je meni znano, so bili začetki nekje drugje, z neko drugo jadrnico.

Res je. Naš začetek v jadranju sega v leto 2003, in sicer je bila to elan 40. Takrat smo tekmovali v potovalnem razredu. Z elanko smo štartali od predzadnjega mesta, ko sva s sinom jadrala praktično sama. Počasi smo napredovali in tudi vsakokrat izboljšali ekipo, kar se je pokazalo za dobro odločitev, saj smo počasi prihajali v ospredje.

Pa se vrniva na aktualno jadrnico grand soleil 40 R, kjer v jadralskih kuloarjih slišimo očitke, da jadrate z regatno barko v potovalnem razredu?

Po pravilniku JZS oziroma pravilniku za potovalne jadrnice je jadrnica Scorpio uvrščena v potovalni razred. Tekmujemo v ORC razredu skupini 1A, na drugih regatah, katere ne sodijo v ORC po izračunu, pa kot potovalna jadrnica. Na nekaterih regatah imamo kot potovalna jadrnica malo krajše polje, zato pridemo v ospredje pred mnogo večje jadrnice in tukaj je razlog za nekaj neutemeljenih očitkov.

Jadrnica Scorpio je bila, če se ne motim, evropski prvak v IMS-u, tako da je to zmagovalna jadrnica.

Res je. V takratnem IMS-u je bila jadrnica evropski prvak in je bila večkrat izmerjena, poleg tega so bile preverjene njene tehnične značilnosti. Vedno je bila v skladu pravilnikom, vendar pa je znan pregovor, da se za hitrim konjem vedno dviga prah.

Vašo posadko sestavljajo tudi profesionalci, kajne?

V posadki so v glavnem moji prijatelji, kot gostje pa prihajajo moji poslovni partnerji, včasih celo kakšen kupec stanovanja. Vsi so navdušeni nad ekipnim duhom in vzdušjem v ekipi.

Kako se povezujeta jadranje in delo? Je jadranje promocija podjetja?

Glavna dejavnost je izvajanje projektov in znotraj teh aktivnosti imamo radi kolektivne športe, saj se kolektivni športi dopolnjujejo z organizacijskimi sposobnostmi v podjetju in delitvijo dela. Zato naše druženje v obliki redno zaposlenih in partnerjev združujemo v jadranju. Že kot balonarski klub je bila skupina sodelavcev, kjer smo hodili na tekmovanja in promocije. Za promocijsko predstavitev smo vključili te aktivnosti in podpiramo šport, v katerem tudi aktivno sodelujemo.

Od učitelja plesa do balonarja, uspešnega primorskega gradbenega barona. Barvita pot je plod sanj ali začrtanega in premišljenega osebnega razvoja človeka?

To je življenjska razvojna pot, ki ni bila posebej začrtana, ampak so določene odločitve prinesle k temu, da se je poslovna pot razvijala tako, kot je sedaj. Pri vsaki dejavnosti je bil prisoten šport: pred tridesetimi leti je bil to ples, potem balonarstvo, še celo kot zabava, in sedaj tudi jadranje. Podjetništvo bi rad primerjal z regato, ko nikoli ne veš, kakšen veter bo pihal in katera jadra boš uporabil. Zato je treba imeti veliko sreče, znanja, strpnosti, tako kot v podjetju.

Kdo vas je pravzaprav navdušil nad jadranjem?

To je bil moj nekdanji zaposleni v podjetju, Toni Vinčec, stric našega šampiona v finnu, Gašperja Vinčeca, katerega ideja o čarterju jadrnice nas je pozneje pripeljala celo udeleževanja na tekmovanjih. Vsi športni uspehi so povezani tudi z uspehom podjetja. In sedaj je to plod dobrih poslovnih uspehov.

Kateri so bili največji življenjski in kateri jadralski uspehi?

Največji uspeh je, da sem spoznal mojo ženo Flory, saj za uspešnim moškim stoji uspešna žena, pravi star pregovor. No, uspeh je priti do tega, da imaš lastne projekte, podjetje, ki ga finančno kontroliraš ter nadziraš njegov razvoj. V času recesije nismo zašli v rdeče številke in to tudi štejemo kot uspeh. Nasprotno, imamo še veliko projektov za dobrih 5 ali 8 let že v teku in se pravzaprav ne bojimo prihodnosti.

Koliko zaposlenih imate?

Sedem je redno zaposlenih, drugi so pogodbeno zaposleni glede na določeno velikost in vrsto projekta, ali so to kooperanti, inženirji, projektanti, podizvajalci …

Pa se vrniva nazaj na jadranje. Kateri so bili vaši največji jadralski uspehi?

V glavnem tekmujemo za pokal Slovenije, kjer dosegamo vidne rezultate z mesti v samem vrhu, zato smo bili slovenski prvaki v razredu v letih 2008 in 2009. Tudi lanska Barcolana je bila uspešna za našo ekipo, saj smo z najeto jadrnico tipa fast wave 40 dosegli 16. mesto.

Koliko treningov opravite pred regatami?

En dan pred regato opravimo trening, morda še kakšno urico ped samo regato. Polega tega moram omeniti, da se skoraj vsi člani naše posadke udeležujejo tudi drugih regat zunaj našega programa in so vseskozi v stiku z jadranjem.

So katere regate zlasti pomembne za vas ali vašo ekipo?

Kot pri podjetništvu obstaja neka rast, je tako tudi pri jadranju in naš načrt za naslednje leto je udeležba na svetovnem prvenstvu na Cresu. Za letošnje evropsko še nismo bili pripravljeni. Pa ne toliko kot ekipa, temveč bo potreben »up-grade« obstoječe jadrnice in spremeniti bo treba nekaj tehničnih lastnosti samega plovila. Seveda bomo med pripravami utrdili homogenost ekipe in jo pripravili za nastop na tovrstnih tekmovanjih.

Jadrnica je bila namreč v letu 2003 pripravljena za IMS tekmovanja, sedaj so se po ORC meritvah določeni dejavniki spremenili, kar ni več ugodno za naše plovilo in bomo z nekaj tehničnimi rešitvami, izvedenimi po projektantovih priporočilih, jadrnico pripravili za nastop. Konkretno to pomeni, da se bo balast iz trupa preselil v kobilico, saj je sedaj dober del kobilice votel. Na ORC prvenstvu na Cresu v letu 2011 želimo doseči čim boljši rezultat, biti konkurenčni ekipam, katere se udeležujejo tovrstnih regat.

Vas zanimajo projekti, kot so extreme 40 ali celo VOR?

Mi smo odprti za različne zamisli in iščemo nove izzive in možnosti, vendar je pri vsem tem dobro pretehtati finančne in tehnične zmožnosti. V pregovorih smo s slovensko ekipo extreme 40 in možnostjo sodelovanja. S sinom Žanom sva celo malo testirala katamaran, vendar kot sem omenil, so naši finančni okvirji in zmožnosti preudarne. Želimo imeti trezen pristop in projekte, ki si jih zadamo, izpeljati do konca oziroma do zadanih ciljev.

Testirali ste tudi RC 44, kajne?

Ja, res je. Bili smo nekajkrat na jadrnici RC 44, opravili nekaj testov, vendar so se takratne dane možnosti pokazale kot finančno prezahteven projekt. V času recesije se je odločitev pokazala kot dobra, saj naše podjetje niti ne prenese takšnega finančnega zalogaja, kot je potreben za jadranje v razredu RC 44.

Kaj bi svetovali mlademu jadralcu, ki nima sredstev, da bi si kupil optimista in je morda celo talent?

Izbrati bi moral klub, ki ima neko perspektivo, razvojni program in ne nazadnje zadostna sredstva za plovila in izvedbo programa. Seveda je pomemben tudi trenerski pristop in vodenje otroka v razvoj do jadralskih uspehov. To ne nastane čez noč in potreben je širši pristop, mnogo kompleksnejši, skratka, več kot je zmožen dati danes kateri koli klub na obali ali Sloveniji.

Tudi moj sin je začel na optimistu, sledil je verjetno pomanjkljiv pristop, premalo motivacije že samih pri trenerjih, zato je jadranje pustil in se vrnil v posadko na elanu 40, kar je tudi meni prineslo določeno zadovoljstvo. V Scorpio teamu je Žan v funkciji »bowmana« in zelo smo zadovoljni z njegovim delom na premcu.

Kaj bi svetovali Jadralni zvezi Slovenije, da bi »producirala« več jadralcev in poskrbela za jadralski podmladek?

Nikoli se nisem mešal v delovanje JZS in v nobeno politiko delovanja katerega koli kluba ali združenja. Pomembna je individualna podpora, tako finančna kot tudi trenerska, za doseganje vrhunskih rezultatov, to pa v naših razmerah dosežejo največkrat tekmovalci kar po samostojni poti, zunaj dosega klubov, v katerih so začeli jadrati. Vemo, da so finančna sredstva, katera daje na razpolago zveza, pa tudi sponzorji, povezani z dosežki na tekmovanjih in doseganji norm za nastop na tekmovanjih.

Kaj menite o množični popularizaciji jadranja? Slovenci radi navijamo za naše športnike, v nogometu, košarki. Zakaj je relativno malo navijačev oziroma gledalcev v športnem jadranju?

Zadeve je potrebno malo širše pogledati, saj če bi imeli več pozornosti medijev, bi tudi regate imele več gledalcev in spremljevalcev. Menim, da je problem pri popularizaciji in samem dostopu gledalcev do regatnih polj in spremljanju naših tekmovalcev.

Kaj vam je prinesla medijska prepoznavnost v jadranju ali morda na poslovnem področju?

Težko je direktno merljivo, vendar je prijetno, ko te partnerji prepoznajo preko športa. Je pa to zagotovo pripomoglo k prepoznavnosti samega podjetja in naših projektov. Ljudje imajo ob takšni promociji nekako več zaupanja v nas in naše projekte.

Ni preteklosti brez prihodnosti. Kam meri Iztok Krumpak v prihodnje?

Glede samega poslovanja bi rekel, da so današnji časi takšni, da nimamo velikih načrtov za v prihodnje, ampak največ pozornosti posvečamo tekočim projektom. Slednjih je že sedaj za kakšnih 5 ali 8 let vnaprej. Velikih poslov v danih razmerah ni moč pričakovati, vsaj dokler se razmere na nepremičninskem trgu ne stabilizirajo in umirijo. Tako je tudi pri jadranju. Naš cilj in želja je udeležba na svetovnem prvenstvu v ORC v letu 2011. Seveda so tudi želje po večji regatni jadrnici, od 20 do 30 metrov, vendar je trenutno stanje takšno, da še iščemo priložnosti in smo se tudi sposobni hitro odločiti, če je ponudba prava.

Ste trd pogajalec?

Znan sem kot trd in pošten pogajalec. Ko se dogovorimo, dogovor velja.

Z Iztokom bi se lahko še dolgo pogovarjali in še marsikaj izvedeli, saj je prijeten sogovornik in ima veliko zamisli, idej in življenjskih izkušenj. Morda kdaj drugič, ko bo dosegel svoje začrtane jadralske cilje. Do takrat mu želimo še mnogo uspešnih tekmovalnih dni na morju, veliko družinske sreče in poslovnih uspehov, katerih kar ni videti konca.