No, pa smo že globoko v poletju. Dnevi so že zelo dolgi in možnosti za jadranje je še pa še. Do sedaj smo se seznanili z osnovnim trimanjem jader, tako glavnega, kakor tudi prednjih. V tokratnem prispevku pa se bomo še nekoliko osredotočili na trim samega jambora in fini trim in medsebojni vpliv enega jadra na drugega. Začel bom kar pri trimanju jambora, saj se včasih nam zdi, da je to le statičen element (opornik, na katerem so razpeta jadra). V resnici ni povsem tako, saj ima nepravilen trim, tako osnovni kakor tudi fini, lahko pozitiven kot tudi negativen vpliv na obnašanje jadrnice. Pod osnovni trim jambora sodita ``rake`` (oddaljenost vrha jambora od pete) in ˝prebend˝ (ukrivljenost jambora).

Naj začnem takole: vsako jadro ima težišče sil, njun skupni seštevek da težišče sil T3 (skica 3), ki vpliva na jadrnico. Če je ta točka preveč nazaj, bomo imeli preveliko silo na krmilo in jadrnica bo silila v veter. V nasprotnem primeru pa dobimo ``premehko`` krmilo in jadrnica teži k ``pojanju``. Seveda na to točko T3 ne vpliva samo naklon jambora, pač pa tudi velikost ter profil jader. Kako lahko vplivamo na te dejavnike? Najprej tako, da pravilno natrimamo jambor. Začnimo pri ravnem jamborju, torej prebend = 0. Takšen jambor nam ponudi največjo globino profila, kar je v šibkem vetru dobra izbira. Če pa se veter okrepi, lahko s cunninghamom ali zadnjo pripono jambor upognemo in tako sploščimo glavno jadro. V tem primeru tudi vplivamo na prednjo pripono, ki jo zategnemo. V drugem primeru vzemimo, da imamo jambor že ukrivljen, ne da bi zategovali zadnjo pripono. Ta nastavitev je ugodna za jadra z zelo globokim profilom, kajti pri ukrivljenem jamboru (veliko prebenda) se ``trebuh`` jadra izgubi v dodatni razdalji, ki jo jambor tako zariše.

Naj omenim, da se prebend lahko nastavlja le na jamborih, ki imajo križe ukrivljene nazaj, torej pri starejših jadrnicah s križi, pravokotnimi na jambor, to ni bilo mogoče.

Sedaj preidemo na rake. Rake je, kakor sem že omenil, naklon jambora od navpičnice. Merimo pa ga z razdaljo glave jambora do pete, najlažje kar z dvižnico glavnega jadra. Kako rake sploh vpliva na jadrnico samo? Z rakejem spreminjamo položaj točke T3 iz skice 3 in s tem vplivamo na kobilico in krmilo. Nenapisano pravilo pri tekmovalnem jadranju je: biti prvi na boji od orce in se nato braniti v krmo. Torej, če izhajamo iz predhodnih opisov in tega pravila, nam je jasno, da bi želeli biti čim bolj efektivni. V orco torej jadramo proti vetru. Rekli smo, da s postavitvijo točk T3 nazaj dobimo efekt dviganja premca proti vetru, hkrati pa večjo silo na krmilu. Torej bo pravilen trim tisti, ki bo upošteval ta dva dejavnika in bo najboljši kompromis med njimi. Če temu dodamo še prebend, lahko zaključimo, da nekega univerzalnega trima ni, obstajajo pa šablone, ki se uporabljajo pri potovalnih jadrnicah, saj tam nastavitve velikokrat ne bi prišle do izraza, kajti redko kdo bi znal izkoristiti prednost ali slabost drugače nastavljenega jambora.

Sedaj, ko poznamo vsaj osnove trimanja prednjih jader, glavnega jadra in jambora, se lahko osredotočim na samo jadranje, torej medsebojni vpliv vseh teh nastanitev in pogon jadrnice.