Po manj kot desetih mesecih, je (uradno) iz osebnih razlogov napovedal sestop s položaja Predsednika Jadralne zveze Slovenije tudi Igor Lah.

Na seji izvršnega odbora (1. februarja), na kateri smo pričakovali uradno razrešitev vodje Strokovnega sveta JZS v odstopu, Tomaža Čopija, in imenovanje njegovega naslednika, je odstop napovedal še predsednik jadralne zveze. Kot uradni razlog za to je navedel: »Razlog za moj odstop je poslovne narave. Veliko se bom v tem letu zadrževal v tujini, kar pomeni tudi oddaljenost od obveznosti, ki jih imam v jadralni zvezi. Pri moji odločitvi je prevladala odgovornost do podjetja, zaposlenih in dela, ki ga opravljam. Treba je bilo postaviti prioritete. Funkcijo predsednika bom vestno opravljal do marčevske skupščine, ker želim, da moj odhod ne prekine rednega dela vseh organov Jadralne zveze Slovenije«.

V obvestilu o tem, ki smo ga lahko prebrali na spletnih straneh JZS (www.jadralna-zveza.si), smo lahko prebrali še: »Igor Lah je vodenje Jadralne zveze Slovenije prevzel od Stanislava Žbogarja in že takoj na začetku vidno zaznamoval slovenski jadralni prostor. Poglobil se je v vsestranski razvoj in popularizacijo jadranja v šolah. Rezultat je odobritev Ministrstva za šolstvo in šport, da v poletno šolo v naravi vključi prvine jadranja«. Ob tem se sprašujem, kaj smo v slovenskih jadralnih klubih počeli doslej? Vsako leto so tisti (redki) klubi, ki imajo pogoje za to, v poletnih počitnicah, ko je čas za to najprimernejši, že dolga leta (tudi desetletja) prirejali tečaje, ki so bili odprti vsem in kolikor iz krogov, ki jih poznam že preko 40 let, vem, zastonj ali (šele v zadnjih letih) za zelo simbolične zneske. Nič pa iz "odobritve Ministrstva za šolstvo in šport, da v poletno šolo v naravi vključi prvine jadranja", ni razvidno, kdo in kako bo "po novem" nosil breme tovrstnega "vsestranskega razvoja in popularizacije jadranja v šolah".