Pašman sodi med večje zadrske otoke, ki pa se niso nikoli razvili tako kot kvarnerski ali srednjedalmatinski otoki. Na njih ni večjih naselij, kaj šele mest. Posejani so z mirnimi vasicami, na neobljudenem delu obale pa so nanizani lepi, divji in varni zalivi.

Otok Pašman je bil zaradi svoje bližine s celino od vekomaj precej odvisen predvsem od Biograda in Zadra. Od celine ga loči Pašmanski kanal, ki je ponekod širok le nekaj malega preko 2 km ali dobro morsko miljo. Svojo usodo tesno deli tudi s sosednjim otokom Ugljanom, s katerim sta spojena z mostom.

Površina otoka meri 63 km² in je po velikosti dvanajsti otok med hrvaškimi otoki. Pašman premore kar 65 km dolgo obalo, na kateri živi okoli 3.100 otočanov.

Najvišji vrh otoka je Bokolj z 272 m nad morjem, vzdiguje pa se nad naseljem Dobropoljana. Z vrha se razprostira resnično krasen pogled na Kornate, sosednje otoke, Pašmanski kanal in Biograd z okolico.

Administrativno otok upravljata dve občini. Občina Pašman zavzema 77 % otoka, občina Tkon pa 33 %.

Velika večina otočanov živi v majhnih strnjenih naseljih, ki pa so prav vsa na vzhodni obali, torej na obali nasproti celine. Večja naselja na otoku so Ždrelac, Banj, Dobropoljana, Neviđane, Mrljane, Barotul, Pašman, Kraj in Tkon.

Zahodna obala otoka je divja, dokaj strma in nenaseljena. Obrasla je z makijo in divjimi bilkami. Po celotnem otoku raste kar nekaj koristnih sredozemskih bilk: kadulja, timijan, slez, kamilica, origano in šentjanževka.

Na ogled otoka, pa tudi na nabiranje zelišč, se lahko odpravite peš po otoški transverzali, ki je dolga 30 kilometrov, poteka pa med Ždrelcem na severu in Tkonom na jugu otoka, ali s kolesom, saj so po otoku speljane tudi številne steze za gorsko kolesarjenje.

Na obali je veliko lepih plaž, najbolj znane pa so: peščena plaža v kraju Mrljane, ki je znan tudi po majhnem močvirju z zdravilnim blatom, plaža v Dopropoljani in plaža južno od Tkona.