Kljub temu, da je Ugljan v neposredni bližini mnogih navtičnih izhodišč in tudi ob morskih poteh, je navtikom pravzaprav dokaj neznan otok. Na njegovi obali so zanimiva naselja, devet luk in lučic ter mirni in divji zalivi. Ob lepi naravi ga krasijo še številne zgodovinske znamenitosti, kot so utrdbe, bazilike, stare vile, cerkve in samostani.  Ugljan leži v zadrskem arhipelagu in je najbližji otok mestu Zadru. Prav zaradi tega ga imajo nekateri že kar za predmestje Zadra.Otok meri blizu 52 km2 in ima 74 km dolgo obalo. Dolg je 22 km, največja širina otoka pa je 3,8 km. Po velikosti je Ugljan uvrščen med srednje velike naseljene hrvaške otoke. Po površini je na 14. mestu, po prebivalcih oziroma naseljenosti pa na 8. mestu med hrvaškimi otoki. Najvišji vrh otoka je Šćah (286 m), hribolazci pa se po lep razgled najrajši odpravijo na atraktivni vrh Sv. Mihovil (263 m), kjer so ostanki srednjeveške utrdbe. Otok je v geološkem smislu sestavljen v glavnem iz apnenca, nad katerim raste makija, in dolomitskih kamnin, nad katerimi so rodna polja. Ugljan je bogato obrasel z gostim grmičevjem, borovimi gozdički, oljkami, figami, vinsko trto ter drugim sredozemskim rastlinjem, zato ga nekateri imenujejo tudi »zeleni otok«. Zaradi tamkajšnjega ugodnega podnebja na otoku uspevajo tudi mnoge vrtnine in poljščine, zato se je sčasoma otoka prijelo tudi ime »zadrski vrt«. Na Ugljanu živi okoli 7.500 prebivalcev in kot takšen sodi med najbolj naseljene hrvaške otoke. Kljub izredni bližini celine je bilo veliko generacij otočanov tesno povezanih samo z morjem (bili so pomorci in ribiči) in oljkarstvom, ki ima na otoku kar dvatisočletno tradicijo. Na severovzhodni strani se v naravnih zalivih nizajo ribiška in zadnja leta tudi turistična naselja, med katerimi so najbolj znana Kukljica, Kali, Preko in Ugljan. Zunanja stran otoka je v glavnem nenaseljena. Otoka Ugljan in Pašman sta bila bojda nekoč, dokler niso stari Rimljani prekopali prehod Ždrelac (tako kot Osor), en otok. Otoka so leta 1972 ponovno povezali z 220 m dolgim mostom. Med Zadrom in Ugljanom je vzpostavljena najbolj pogosta trajektna linija na Jadranu. Po strukturi gostov na Ugljanu smo vodilni Slovenci, sledijo nam Slovaki, pa domači gostje, Italijani in nato Nemci. Za boljše sporazumevanje na Ugljanu sem izbrskal nekaj zanimivih in »žmohtnih« domačih izrazov: baljuška - storž bora; beka - ovčka; budenote - spodnje hlačke; bušnuti - poljubiti; covati - preklinjati, grdo govoriti; ćaćo - oče; ćapati - uloviti; čijer - hčerka; ćuš - navodilo oslu za ustaviti se; ćutiti - čutiti; čičati - glasno jokati, kričati; dibljok - divjak, nevzgojenec; dikoder - koder koli; fajerica - vžigalnik; galetina - mornarski dvopek; ji ali i - jej (hrano); jo - jaz; jok - močan; juokati - jokati; kapeloda - zaušnica; kljesen - muca iz nosu; kuću-kuću - poziv za svinje; kulaf - odprto morje.