Naro?nina na revijo
Letna naro?nina na revijo Val Navtika je samo 41,40?. Naro?ite lahko tudi stare ?tevilke in izbirate med slanimi knjigami...
O Harry in Jakobu
Napol literatura napol dnevnik, deloma izmi?ljena, deloma resni?na in napisana tako, da bi bilo izmi?ljeno lahko tudi resni?no...
Izmed vseh jadrnic, ki sva jih videla na ekspeditivnem izletu v Grčiji in ki so ustrezale najinim varčevalnim računom (torej so bile stare od 15 do 30 let, dobro opremljene, dolge pa od 9 do 12 m), nama je bila najbolj všeč passa tempo, znamke colvic countess s centralnim kokpitom. Robustne trupe so delali v Angliji, dokončana pa je bila v samoizdelavi pred osemnajstimi leti pod rokami ciprskega arhitekta, kar se ji vidi tako po okusnosti ureditve kot tudi po ceni. Je na zgornji meji najinega seznama, a bila hkrati videti najbolj ohranjena oziroma obnovljena. Največja napaka je, da ima v sicer prostorni notranjosti po nepotrebnem dva toaletna prostora. O verjetnih slabših jadralnih lastnostih ne razmišljava kaj dosti, saj se nama stabilnost, velika masa, debela plastika, centralni kokpit itd. zdijo prioritete. Verjetno pa nama je preprosto »sedla«, kjer naju njena notranjost (v celoti iz tikovine) spominja na gorski bivak, kokpit pa na rimljanski triklinij.
Lastnika sta Valižana in iz pogovora z angleškimi agenti je bilo za razumeti, da otočanom pogajanja za ceno niso tuja. Skleneva, da bova skušala ceno zbiti za nekaj tisoč evrov, tudi tako, da ponudiva možnost jadranja za kakšen mesec ali dva v Jadranu, saj sta lastnika načrtovala, da odplujeta do Pulja, če to leto še ne bi prodala. Če ne bi šlo, bi skušala zbijati ceno za drugo barko tega tipa, saj je lastnik ovdovel in mu je prodaja v velikem interesu. Pa pogajanja preko elektronske pošte niso bila dolga. Valižana ceno spustita za celih 5.000 €, dodatnih dogovorov ne želita. Pač pa želita, da se srečamo in prejadramo skupaj nekaj dni, da se midva navadiva in onadva poslovita od passa tempo. Do tu odlično.
Nadaljnji dogovori o pogodbah, plačilih potrdilih in računih pa so bili neprimerno bolj zapleteni. Od trenutka naprej, ko so posredniki spoznali, da sva se odločila, so zahtevali denar - takoj, kaj vendar čakava. Res sva čakala nekaj dni, saj sva čakala na ugoden menjalni tečaj funta - ker so hoteli nakazilo v funtih, sva na dan izgubljala tudi do 1.000 €. Denar sva nakazala na njihov račun, od koder bodo izplačali trenutnim lastnikom, ko bo prišlo do prevzema. Potrdil ali pogodb pa nisva nič dobila. Odgovarjajo, kaj sitnariva, saj je denar na varnem pri njih, posrednikih!






