Sistemi polnjenja na plovilu odločilno vplivajo na količino proizvedene električne energije. Običajno sta na voljo dva osnovna sistema, torej polnjenje z obale preko polnilnika ali direktno iz alternatorja.

Sistemi polnjenja

Najprej nekaj besed o prvi obliki izvora električne energije. Električna omarica na pomolu je v večini marin izvedena po predpisih, kar pomeni, da so vgrajene vtičnice ustrezno varovane z varovalkami moči od 16 do 25 A. Za dodatno zaščito skrbi tokovno zaščitno stikalo, ki nemudoma izklopi napajanje, ko pride do minimalnega kvarnega toka. Podaljšek, ki vodi od glavne omarice do plovila, naj bo najmanj preseka 1,5 mm². V primeru, da poleg polnjenja akumulatorjev uporabljamo še gretje tople vode in morebitno grelno telo, naj bo podaljšek preseka 2,5 mm². Podaljšek je lahko v PP/J izvedbi, obvezno pa naj bo finožičen. Zaradi pogostega pokanja izolacije ne priporočamo klasičnih gumi vodnikov, saj imajo le-ti slabo ultravijolično odpornost. Vsa napeljava z obale in preostali 220-voltni razvod po plovilu naj bo ločen od preostalih 12-voltnih napeljav. Povezava 220-voltnih porabnikov naj bo izvedena v ustrezno zaščitenih nadometnih razvodnicah, kjer se priporoča tudi vgradnja avtomatske ali klasične varovalke.

Polnilnikov akumulatorjev je na slovenskem trgu vse več. Pri takšni ponudbi se je tudi težko opredeliti, kateri je najbolj primeren. Vseeno naj navedem nekaj pomembnih kriterijev za lažjo odločitev. Zelo pomembna je velikost polnilnega toka, saj je od tega odvisno tudi trajanje polnjenja. Polnilec naj bi z velikostjo toka dosegel vsaj 10 % zmogljivosti akumulatorja, kar pomeni, da za 100-amperski akumulator potrebujemo polnilnik, katerega tok znaša 10 A. Pomembno vlogo igra tudi zmogljivost polnjenja. Nekateri izdelovalci zagovarjajo do 80 % napolnjenosti akumulatorja zelo hitro polnitev, preostalih 20 % pa se napolni počasneje, z zmanjšanim tokom. To je pomembno predvsem zaradi pregrevanja. Pomemben element pri polnilnikih je tudi število njihovih izhodov, torej, koliko akumulatorjev nanj lahko priključimo. Običajno je naveden skupni tok, ki se nato porazdeli glede na število izhodov.