Tuja jahta ali plovilo za prosti čas mora za plovbo v hrvaških teriorialnih vodah biti opremljena z vinjeto ( Uredba  za dolazak i boravak stranih jahti i brodica namijenjenih športu i razonodi u unutrašnjim morskim vodama i teritorijalnom moru RH  )

Če jahta ali plovilo za prosti čas koristi luško sidrišče (sidrišče luke, odprte za javni promet, ki je definirana v aktih o snovanju Luške uprave), ki je urejeno z napravami za privez, mora plačati luško pristojbino, zmanjšano za 30 %,  v primeru, da luško sidrišče ni opremljeno z napravami za privez, pa se pristojbina zmanjša za 50 %. V obeh primerih so hrvaška in tuja plovila izenačena.

Z luškim sidriščem upravlja Luška uprava, ki je hkrati tudi pristojna za podeljevanje koncesij za opravljanje pridobitne dejavnosti v luki ali sidrišču.

Če plovilo uporablja drugo sidrišče, ki ni luško sidrišče, pristojbino plača imetniku koncesije za dotično sidrišče.

V odločbi o dodelitvi koncesije morajo biti navedeni vsi podatki, med drugim tudi obseg področja, ki sodi v to koncesijo.

Koncesionar mora na sidrišču zagotoviti vsaj minimalne storitve, med katere v prvi vrsti sodi odvoz smeti. Nameščene naprave za privez (boje) niso pogoj za dodelitev koncesije, je pa od njih odvisna višina pristojbine.

Delavec imetnika koncesije se mora ob prihodu na zahtevo kapitana gostujočega plovila identificirati in mu podati informacije o imetniku in o izdajatelju koncesije za  to sidrišče, seznaniti pa ga mora tudi s pogoji bivanja na sidrišču in z višinami pristojbin. Tudi v tem primeru pristojbine plačajo vse jahte in plovila za prosti čas enako, ne glede na zastavo.

Imetnik koncesije mora skrbeti za red in spoštovanje pravil na sidrišču, še posebej tistih, ki zadevajo varstvo okolja.

Če jahta ali plovilo za prosti čas uporablja sidrišče, za katerega ni bila podeljena koncesija, ni dolžan plačati pristojbine. Kapitan pa se mora v takšnem primeru prepričati, da je takšno sidrišče označeno za dovoljeno sidrišče na navtičnih kartah in drugih publikacijah hrvaškega Hidrografskega inštituta. To mora storiti predvsem zaradi varnosti plovbe, zaščite okolja, protipožarne zaščite in podobno.  Nikakor se ne sme sidrati na plovni poti, na vhodih v luke, na sidriščih, predvidenih za velike ladje in drugje, kjer je sidranje prepovedano.      

Ne glede na to za katero vrsto sidrišča gre, je prva skrb Luške uprave varstvo okolja, varna plovba in upoštevanje predpisov. V kakršnem koli primeru dvoma se obrnite na pristojno Luško kapitanijo, še zlasti v primeru neprijetnih situacij domnevno neupravičenih zaračunavanj pristojbin za sidrišča.