Bila je še zima, ko sta se na naši šoli »pojavila« predstavnika ŠD Sappa Matjaž in Darko z za nas neverjetnim predlogom - povabilom našim otrokom na enodnevno jadranje ob slovenski obali. Seveda smo želeli o zadevi izvedeti malo več in zgovorni Matjaž nam je takoj postregel z osnovnimi podatki o športnem društvu Sappa, ki je bilo ustanovljeno januarja letos. Ustanovili so ga prijatelji, ki se že nekaj let družijo na večerni rekreaciji. Pred dvema letoma so prvič skupaj izkusili tudi čar jadranja, lansko leto odpeljali Diplomatsko regato in Barcolano, letos pa so se aktivno udeležili regat za Pokal Slovenije, in sicer tekmujejo v razredu Open, razred Zero, kjer so trenutno drugi, v skupnem seštevku pa 29. Članov društva je trenutno 12, od tega je osem verificiranih tekmovalcev, štirje člani pa so tudi usposobljeni skiperji. Že na ustanovnem sestanku so se dogovorili, da bodo enkrat letno izpeljali kakšno dobrodelno akcijo, sama ideja pa je nato prerasla v projekt, ki so ga poimenovali JADRANJE ZA JUTRI.

Seveda nas je povabilo premamilo, učenci so ga z navdušenjem sprejeli, saj je malokdo videl jadrnico v živo, na njej pa ni bil še nihče. S tem projektom so imeli naši otroci, ne glede na njihove posebne potrebe in socialni status, možnost izkusiti čar jadranja, vzpostaviti drugačen stik z morjem in sodelovati kot aktiven član posadke na jadrnici ter tako vsaj za trenutek pozabiti na pogosto žalosten vsakdan, sklepati nova poznanstva in prijateljstva ter doživeti nova pozitivna spoznanja, vse to ob izdatni meri smeha, dobre volje in občutka pripadnosti skupini.

Tako so se začele priprave. Pravzaprav so za večino stvari poskrbeli kar člani ŠD Sappa sami in s pomočjo sponzorjev ter donatorjev.

Teden pred jadranjem so izvedli predavanje na šoli, kjer so otrokom razložili, kaj sploh jadranje je, kaj je jadrnica, prikazali del opreme in jih naučili nekaj vozlov.

V četrtek, 28. maja pa je šlo zares. Poseben avtobus nas je iz Kamnika odpeljal v izolsko marino, kjer so nas pričakali mornarji iz društva Sappa. Učenci in učitelji smo že v Kamniku dobili enotne majice in kapice za zaščito pred soncem ter nekaj sponzorskih daril. Na naši poti nas je spremljal tudi fotograf, ki je pozorno dokumentiral vsak naš korak. Ob prihodu v Izolo je sledilo najprej skupinsko fotografiranje, potem pa nas je morje vse bolj vabilo. Učenci višje stopnje in nekaj učiteljev spremljevalcev ter seveda naši mornarji smo se vkrcali na štiri jadrnice, ki so izplule iz marine. Burja je še kazala svojo moč, ko smo zapluli proti Piranu. Jadrnice so se razporedile v kolono, jadra so se napela in slišati je bilo samo še valove ter vesele vzklike otrok, ki so se z nasmehi na obrazih preizkušali kot krmarji ter pomagali povleči tudi kakšno vrv. Z izrednim zanimanjem so poslušali posadko, ko jim je ta razlagala osnove jadranja. V takšnem sproščenem duhu je bila kar naenkrat pred nami že piranska punta, ko je eden od otrok zaklical: »Policija, bežimo!« In glej, res je proti nam glisiral policijski čoln in izkazalo se je, da je to del projekta. Prijazna policista sta obkrožila vse jadrnice in udeležence pozdravila, otroci pa so po prvem presenečenju le to sprejeli navdušeno, jima mahali, nekaj pa si jih je dajalo duška s pozdravljanjem s sirenami za meglo. Krmarji so otrokom razložili, kakšne naloge in delo policisti opravljajo na vodi, tako da se je še pri zadnjih, ki jih je bilo mogoče v tihem strah jadranja in same plovbe, le-ta razblinil.

Veter nas je gnal proti Bernardinu, ko se je pred nami ustavila ladja Subaquatic, ki ima stekleno dno. Na njej so bili naši najmlajši učenci, ki so si ogledali življenje pod morsko gladino. Dogajanje je posnela tudi ekipa koprske televizije. Po izmenjavi vtisov, klicev s palube na palubo, smo odpluli proti Valdoltri, kjer smo bili dogovorjeni za srečanje z vojaki iz vojašnice Ankaran.

Približevali smo se mandraču v Valdoltri, ko smo na obzorju zagledali nekaj temnega - vojaško ladjo Ankaran. Pristali smo ob pomolu, kjer so nam pri izkrcanju pomagali vojaki. Na pomolu so se nam pridružili naši najmlajši, ki so se iz Pirana do Valdoltre pripeljali z avtobusom. Vojaki so prikazali reševanje ponesrečenca iz vode, sledil je prikaz potapljaške opreme, kot vrhunec dneva pa je bilo vabilo na ogled ladje. Po skupinah smo si jo z veseljem ogledali, poklepetali z mornarji, ki so komaj sproti odgovarjali na vprašanja otrok - otroška radovednost in domišljija res nimata meja.

Sledilo je še kosilo v vojašnici, otroci so lakoto potešili s pravo vojaško pašto, ki jim je teknila po napornem jadranju.

Projekt se je tako zaključil, avtobus je že čakal za vrnitev domov, vendar so imeli fantje iz društva še eno presenečenje za nas. Povabili so namreč še gusarja in Pozejdona, ki sta vsakega udeleženca pozdravila in se vsem zahvalila za prijetno druženje.

Tudi mi smo se zahvalili društvu SAPPA za lep dan, ki smo ga preživeli z njimi, za nova spoznanja in čudovit projekt, kateremu se bomo radi pridružili tudi naslednje leto.

Med jadranjem so nam fantje zaupali, da imajo tudi klubsko himno, katero zavrtijo vsakokrat ob izplutju, obredno pijačo, veliko veselje pa imajo tudi z gurmanskimi specialitetami, katere pripravljajo na jadrnici. Prijazno so nam zaupali enega od receptov, in sicer:

PIŠČANČJI FILE SAPPA

Za 4 osebe potrebujemo: 4 večje piščančje fileje, začimbe, sladko smetano - 0,25 l, topljeni sir - 200 g, 0,8 kg krompirja, vloženo zelenjavo - 400 g, skrivni dodatek Sappa … dekoracija.

Priprava: krompir olupimo, solimo, skuhamo, pripravimo pire; piščančji file začinimo in popečemo v ponvi, nato dušimo okoli 15 minut; smetano skuhamo, dodamo sir in dodatek, začinimo po želji, dobro premešamo; vse serviramo po domišljiji - na sliki je jadrnica na morju z razpetim jadrom, otok s plažo, palmo in zelenjem. Dober tek!

                                                                                                                    Jasna Lampe

In kaj so o jadranju povedali otroci:

V četrtek, 28. 5. 2009 smo odšli na avtobus in smo se odpeljali do Izole. V Izoli smo se razdelili v skupine. V naši skupini so bili: Luka, Žiga, Sara, Nika, učiteljica Mojca in naši sponzorji: Igor, Dare in Bogdan. Iz Izole smo se z jadrnico odpeljali mimo Kopra do Pirana. V Piranu smo ustavili, nato pa smo se odpeljali do Ankarana. Ko smo prispeli v Ankaran, smo nabirali školjke, potem so prišli vojaki z vojaško ladjo. Predstavili so nam ladjo, potem so prišli potapljači in so nam pokazali njihovo delo. Potem smo šli v vojašnico na kosilo. Za kosilo smo imeli špagete, govejo juho, pecivo, primorsko solato in sok. Ko smo pojedli, je prišel kapitan Kljuka in njegov pomočnik in so nas krstili, da smo postali mornarji. Potem smo odšli na avtobus in se odpeljali proti Kamniku. Ko smo prišli v Kamnik, so nas tam počakali starši in odšli smo domov.

Sara Lutar

Najbolj mi je bilo všeč, ko je prišla vojaška ladja in ko smo se peljali z jadrnico. Jadrnica je zelo udobna. Mornar je bil zelo prijazen. Ko smo prišli v Ankaran, smo se odpravili na kosilo.

Damjan Gotar

Na jadranju mi je bilo najbolj všeč, da smo se vozili z jadrnico in videli, kako razprejo jadra. Zelo zanimivi so bili čolni policije. Videli smo vojaško ladjo. Mimo so se pripeljali vojaki. Videli smo, kako rešujejo ljudi iz vode.

Gašper Kemperle