Šola Jadranja Val Navtika
Tečaji jadranja, začetni, nadaljevalni, dnevna in večdnevna jadranja ter teambuilding...
Forum revije Val navtika
Sonce, morje, plovba. Želite še kaj dodati? Vaša mnenja, izkušnje vprašanja in odgovore napišite na spletni forum...
Geo Navtik
Kavarna in knjigarna, spletna knjigarna, navtična in popotniška literatura, vodniki, priročniki, darila...
Spinaker.si
Smo največje slovensko podjetje specializirano za navtično izobraževanje...
>> Program šole jadranja
>> Prijavnica
Prosti termini začetnega tečaja:
01. 04. – 04 .04. 2010
08. 04. – 11. 04. 2010
15. 04. – 18. 04. 2010
Prosti termini nadaljevalnega tečaja:
21. 04. – 25. 04.2010
Vas posebej zanima kakšna tema? Povejte svoje mnenje in z nami delite izkušnje - obiščite
Valov forum!
Miran Tepeš, nekdanji uspešni smučarski skakalec, je v samozaložbi izdal svojo prvo knjigo Z vetrom, potopis o svojem potovanju z jadrnico okoli sveta....
Sposobnost krmarja, da pripravi jadrnico k vožnji z njeno največjo možno hitrostjo, je skupek trdega dela, vaje in ogromno časa, prebitega na vodi. Res je, da danes poznamo že precej inštrumentov, ki nam omogočajo lažje, pravšnje odločitve in nam pomagajo iz plovila iztisniti kar največjo hitrost. Pa vendar kljub vsej tej tehnologiji ostaja krmarjeva »roka« tista, ki omogoča doseganje vrhunskih rezultatov.
Krmarjeva sposobnost in dolžnost je jadrati z jadrnico z njeno največjo možno hitrostjo v danih razmerah. Za vsa druga dela, kot so na primer taktika, strategija in trimanje jader, poskrbijo na jadrnici drugi člani posadke. Le tako se lahko namreč krmar osredotoči na kot jadrnice, hitrost, valove, predvsem pa vzpostavi določen občutek pravilnega jadranja z jadrnico.
Vendar pa v praksi navadno ni tako. Naši krmarji so na regatah, ob vsem prej naštetem, obremenjeni še z opazovanjem okolice svojega plovila, s tem, kaj počnejo nasprotniki. V hipu se morajo odločati, po kateri strani regatnega polja bodo jadrali, pa čeprav to zaradi naglice večkrat poslabša končno uvrstitev itd. Vse skupaj zahteva od krmarja že človeka in pol, če ne že dva.
Za lažje delo na jadrnici naj bi med krmarjem in posadko tekel pogovor o pomembnih informacijah. Krmar mora med jadranjem sodelovati s trimerji jader in jih obveščati, kaj se z jadrnico dogaja in kaj čuti na krmilu (na primer, ali jadrnico kam »vleče«, ali je krmilo nevtralno itd.). Nasprotno naj bi posadka obveščala krmarja o dogajanju na regatnem polju, o spremembah vetra ali o tekmecih. Le tako se lahko krmar skoncentrira na hitrost jadrnice, obenem pa dobiva zanj zelo pomembne informacije.
Krmar upravlja jadrnico neprestano. Argola krmila ali krmilno kolo se nenehno premikata in s tem tudi smer jadrnice. Premiki krmila so majhni, včasih komaj zaznavni, na primer pri jadranju proti vetru. Vendar pa je potrebno občasno jadrnico obrniti tudi na nove uzde (obrat proti vetru) ali narediti obrat okoli oznake. Takrat bo obrat na krmilu obsežnejši, premik krmilne ročice in s tem lista krmila pa opaznejši. V osnovi poznamo tri možne načine upravljanja jadrnice in spreminjanja smeri.






