Slogan, ki ne samo, da me spremlja že kar precejšnji del mojega življenja, temveč je postal del mojega vsakdanjika, tako poslovno kot ljubiteljsko. Vse skupaj se je začelo tam nekje leta 1989, ko me je privabil plakat za šolo jadranja. Poln idej in želje po novih dogodivščinah sem se vpisal v šolo in v trenutku sem vedel, da to ni samo trenutni navdih, temveč da lahko postane zelo dober način življenja.

Je nova jadralska priloga, v kateri vas bom poskušal še bolj približati takšnim in drugačnim oblikam jadranja in jadrnic. Vsak, ki bi rad jadral ali postal jadralec, se mora že na začetku seznaniti z nekaterimi pravili in dejstvi tega športa. Jadranje, naj bo rekreacijsko ali športno, zahteva določena znanja iz pomorskih veščin, kamor sodi tudi reševanje na morju, jadralskih pravil, pravil regatiranja in poznavanje jadralskega pripomočka, torej jadrnice same.

Jadranje je šport, ki je po svoje zelo kompleksen, saj se moramo zavedati dejstva, da smo tukaj odvisni od vremenskih razmer, torej ne glede na vremensko napoved je jadranje vedno na prostem in kjer se lahko lagodno jadranje kaj kmalu sprevrže v najhujšo nočno moro, in ko se je zaveš, ni konec, ampak se po navadi šele začne.

Izvedeli boste veliko, upam pa, da v vsakem primeru več, kakor že znate, praktično bomo začeli povsem na začetku, torej šola jadranja na dingijih (optimist, evropa, laser, 420, 470 …), prehajali na malo zahtevnejše jadranje, večje jadrnice, ob tem pa spoznali še razna jadralna pravila, trike, načine vožnje … V prilogi se bom osredotočil tudi na same izraze, ki jih je samo v naši mikrodeželi preveč, tako da se ne razumemo niti med seboj, kaj šele kje zunaj.

V resnici sem se za takšno vrsto priloge odločil, čeprav je o tem že veliko napisanega, iz razloga, da bi skozi celotno zbirko lahko prišli do nekakšnega zaključenega sklopa, ki bi uporabniku bil v pomoč tako na obali kakor na morju. Točen naslov bi lahko bil kar šola jadralnih veščin, vendar iz osebnih razlogov to ni. Moj namen je, da bi bilo besedilo razumljivo tako vsem vnetim jadralcem, kot tudi tistim, ki so se s tem prelepim športom komaj začeli spoznavati.

Veliko ste že prebrali in prejadrali, vendar sam ugotavljam, da je veliko takšnih, ki na obali vse vedo in so dali že vsa morja skozi, v resnici pa se s kakšnim bolj kompleksnim jadralskim problemom oziroma situacijo sploh še niso srečali, torej z mankom splošnega znanja, vendar so zaradi vplivov okolice prisiljeni biti prepričani v vsevednost, nezmotljivost, čeprav je resnica daleč od tega. Na to me večkrat spomnijo pivske debate na terasah raznih jadralnih klubov, kjer slišim razne komentarje po regatah kakor so: ‘sem vedel, da bi morali iti desno’ … ‘zakaj niste dali drifterja gor’ … ‘tam ni bilo za špinaker’ … sami mojstri brez primere.