Ko smo se pozno spomladi poslavljali od znanca Ulfa in njegovih prijateljev, navdušenih nemških jadralcev v zgodnjih šestdesetih letih, ki so znali iz rokava stresti številne jadralske zgodbe iz njihove mladosti, so nam vsi svetovali obisk polotoka Methana v egejski Grčiji. »Kraj ni turistični biser, je pa zanimiv, zelo grški in predvsem takšen, da si ga za vedno zapomniš, če ne po drugem, po smradu, ki prihaja iz žveplenih vrelcev v termalnem kopališču,« mi je nekoč ob prijetnem junijskem kramljanju nekje na severu jonske Grčije svetoval Ulf. Dobre pol leta pozneje smo v meglici zgodnjih decembrskih juter puščali Korintski prekop za nami, pred nami se je razprostiral Saronski zaliv, z Boštjanom pa sva ob jutranji kavi brskala po zemljevidu in si skušala priklicati v spomin nasvete prijateljev: »Kaj je že rekel Ulf, Methana!«

Saronski zaliv je del Egejskega morja, ki leži v osrednji Grčiji med zahodnim delom atiškega polotoka in vzhodno obalo Peloponeza. Na jugu se razprostira proti odprtemu morju, na severu pa proti Korintskemu prekopu. Zaliv je dobil ime po mitološkemu kralju Saronu, ki je menda utonil v zamočvirjenih področjih jezera Psifta, na obalah današnjega Saronskega zaliva. Kot področje, oteženo z zgodovino, s pomembnimi dogodki in velikimi mesti, nosi Saronski zaliv poseben pečat. Na njegovih severovzhodnih obalah se nahajajo velika mesta, kot so Atene, Pirej in Korint z mogočnimi arheološkimi najdišči in bliščem, kot tudi industrijskimi predmestji in neprijetnim smradom, ki krasi vsa velika evropska mesta. Kljub nesporni privlačnosti grške prestolnice, sodijo danes Atene med eno najbolj onesnaženih evropskih mest.

Čeprav slovi Egejsko morje med jadralci kot ne preveč oblegano s strani čarterskih agencij in motornih čolnov, pa za Saronski zaliv to ne velja. Predvsem otoki, kot Aigina, Poros, Salamina, ki se raztezajo vzdolž zaliva, veljajo za počitniške destinacije mnogih Atenčanov, kakor tudi tujih turistov, predvsem Angležev. Zelo slaven med Saronskimi otoki je otok Salamina, znan zaradi pomorske bitke pri Salamini med grškimi polisi in Perzijo. Grki so z manjšimi in bolj okretnimi ladjami v ožinah Saronskega morja zmagali, dokončno pa so Grki prisilili Perzijce k umiku iz Evrope leta 479 pred našim štetjem, ko so bili Perzijci premagani še na kopnem. Kdo ve, kako bi se obrnila zgodovina, če bi se bitka obrnila Perzijcem v prid in bi bilo Grkom onemogočeno širiti svoj vpliv po tem delu Evrope!