Palamida je za navtike, ki potujejo med otoki, odličen plen, saj jo lahko lovimo med plovbo ali pa takrat, ko smo zasidrani v kakšnem večjem zalivu. Uspešno jo lahko lovimo na odprtem morju, kakor tudi ob obali. V Jadranu je dokaj pogosta riba, za njen ulov pa ne potrebujemo dragega in specialnega pribora. Palamida je dobra borka, njeno meso pa je okusno.

Palamida sodi v družino Scombridae in je tako še najbližja sorodnica škombrom in skušam. Ribiči na terenu in kulinariki jo uvrščajo med tako imenovane plave ribe, torej v skupino med tune, mečarice, skuše, sardele …
Palamida ima telo vretenaste oblike in je kot takšno izredno hidrodinamično. Spredaj jo krasi precej špičasta glava z velikimi usti z veliko ostrih zobkov, zadaj pa močan rep. Palamidino telo je na hrbtu srebrno modro s prepoznavnimi sivimi progami, po trebuščku pa je srebrno bele barve.
V Jadranskem morju palamide zrastejo največ do dolžine 90 centimetrov in teže 10 kilogramov, ribiči pa najpogosteje ulovijo težke okoli 1,5 kilograma. Povprečno živijo okoli 6 let, polnoletne (polno dorasle) pa postanejo pri 2 do 3 letih.
Čeprav nekateri trdijo, da palamida ne sodi med prvorazredne ribe, je taista riba (sploh pa pravkar ulovljena) zame izjemno odlična. Pred kulinarično pripravo jo moramo izkrvaveti, večjim primerkom pa odstraniti temno meso ob hrbtenici. Za pripravo palamid je desetero receptov, menim pa, da bo okusno palamidino meso prišlo do izraza, če ga pripravimo čim bolj preprosto v ponvi ali na žaru. Kolobarje ali filete le malce posolimo, popopramo in v oljčnem olju popražimo.