Ko se v Grčiji sistem zahodnih vetrov zamenja z vzhodnimi in južnimi sapami, ladijske kabine pa ob rednih deževjih postanejo vse bolj vlažne in hladne, je poletja zanesljivo konec. Preko slanih jezer, ki ob začetku Patraškega zaliva, ob mestu Missalonghi, zavijejo proti Korintski ožini, se v jesenskem času selijo številne jate ptic selivk. Iz Evrope proti Afriki in nazaj potekajo trije selitveni tokovi; zahodni gre preko Gibraltarja in Španije, osrednji preko Apeninskega polotoka, vzhodni pa preko Grčije in Bližnjega vzhoda. Delce slednjega toka smo imeli letošnjo jesen čast opazovati nad slanimi jezeri ob Missalonghiju. Poleg selivk so slana jezera zatočišča številnih drugih vrst ptičev, ki posedajo po starih pomolih, na lesenih kolih porušenih stavb in na jamborih zapuščenih plovil.

V mesta in vasi obmorske Grčije se jeseni spet priplazi ležerni ritem, ki ga krasijo še vedno topli dnevi, dolge grške kave in zvok kock ob igranju igre tavli (backgammon). Pogled na pisane zastavice ter bela jadra čarterskih flotilj zamenjajo v jesenskem času prizori pisanih ribiških bark vseh velikosti, ki se v tem delu leta nadejajo najboljših ulovov. Korintski zaliv velja ob tem še za zelo obilno ribolovno področje in ob koncu novembra je tukajšnje grško morje tudi nas nagradilo z majhno tuno. Poleg profesionalnih ribičev so grški pomoli jeseni zapolnjeni tudi z mnogimi popoldanskimi ljubiteljskimi ribiči, ki trenutke ribolova izkoristijo bodisi za druženje, uživanje miru, včasih pa vmes tudi kaj ulovijo. Ulov največkrat dobijo mačke, ki se spretno smukajo okoli dragocenih ribiških stojal in budno opazujejo dogajanje.

Čeprav Patraški in Korintski zaliv mnoga plovila uporabljajo zgolj za tranzit z vzhoda proti zahodu ali nasprotno, so nas za razliko od slednjih kraji in ljudje ob dveh zalivih, tako kot že mnogokrat prej na naši poti, zadržali dlje časa. Za razliko od patraške strani zaliva ima predvsem severna, celinska stran Korintskega zaliva mnoga ljubka mesta in zalive, ki si jih je vsekakor vredno ogledati. Vremenski pogoji so predvsem v Korintskem zalivu za razliko od Jonskega morja nekoliko bolj zahtevni, na nove vzorce pa se kaj hitro privadiš. Prevladujoči zahodni ali vzhodni vetrovi se namreč v ožinah in na rtih močno okrepijo in lahko tudi za nekajkrat presegajo napovedano moč vetra za širše področje. Ob napovedi dokaj blagega zahodnika se je tako skorajda nemogoče premikati proti zahodu, saj te veter v ožinah praktično ustavi.

Uradno se Korintski zaliv začne v ožini Rion, nad katero je zgrajen spektakularen most, ki se v loku sloči preko zaliva. Preko ožine Rion se Korintski zaliv na zahodu povezuje s Patraškim zalivom, na vzhodu pa se zaključi s Korintskim kanalom, znanim tudi pod imenom male Dardanele. Korintski zaliv je dolg okoli 60 nm, svoje ime pa je dobil po največji luki - mestu Korint. Največja globina v zalivu je 935 m, zaliv pa zaradi visokih hribov, ki ga obdajajo, spominja na visokogorsko jezero ali na hrvaško morje pod Velebitom. Od vetra ogolela pobočja na severni strani zaliva, ki močno spominjajo na pusta obmorska pobočja vzdolž hrvaške obale, pričajo bolj drugi teoriji v prid. Vsekakor se hribi tako na severni kot južni obali zaliva dvigajo nad 2.000 m (Mt. Parnassos - 2.454 m) in v pozni jeseni je kljub relativno toplim temperaturam na morju na njihovih vrhovih že mogoče opaziti sneg.

V obeh zalivih je pristaniško mesto Patras skorajda edini kraj z veliko, »resno« marino, ki je bila ob našem obisku prenatrpana z manjšimi in večjimi gliserji. Čeprav je bil Patras nekoč pomembna trgovska točka na Peloponezu in brez dvoma kulturno zanimivo stičišče, si je danes ob vseh svetlečih napisih za trajektne linije in značilnem nemiru in neurejenosti velikih pristaniških mest težko predstavljati ta blišč. Patras je danes pač največje mesto na Peloponezu, tretje največje mesto v Grčiji, najbolj od vsega pa je Patras značilna pristaniška luka. Drugi kraji in zalivi ob Patraškem in Korintskem zalivu nudijo bolj prijetno bivanje, po zmogljivostih pa predvsem poleti najverjetneje ne ustrezajo številu plovil, ki želijo mirno prenočiti tod okoli. Ob našem obisku v novembrskih dneh ni bilo z izjemo Navpaktosa v nobenem od zalivov ali luk opaziti pretirane gneče. Jesensko jadranje ima pač poleg zoprno vlažnih rjuh tudi dobre strani - mest za privez je jeseni na pretek!