Ob koncu leta običajno pogledamo nazaj, da bi lahko bolj jasno videli naprej. Nato si ustvarimo načrte, katere bi želeli ustvariti v prihodnjih časih. Med temi željami je zagotovo kakšna namenjena tudi zaščiti narave in naravnega okolja. Naj vam pri tem pomaga tudi bog morja, mogočni Neptun, ki je verjetno že malce jezen na vse nas.
Kajti, zelo preprosto je, z malo truda in majhnimi potezami, obvarovati naravno okolje in morje, če vemo, da smo odvisni od narave, v kateri živimo!
Iz tega spoznanja, iz narave izvira prav vse.

Deset “božjih zapovedi” za ohranitev morja (okolja)

1. Ne bom kupoval(a) tistih morskih sadežev in rib, ki veljajo za preveč izkoriščane in s tem obsojene na iztrebljenje. Na tiste, ki so že na listi ogroženih, pa še pomislil(a) ne bom! S tem pomagam ohranjevati celotno verigo morskega življenja.
Med najbolj izkoriščenimi so tuna, polenovka, morski list, osliči, cesar, sabljarka, morski rakci ... Seveda veste za ogrožene školjke, med katerimi so, vsaj na Jadranu, na prvem mestu prstaki ali datlji ...

2. Ne bom kupovala svežih rib, ulovljenih zunaj lovne sezone.

Vsaka življenjska vrsta ima svoje obdobje razmnoževanja. Prav tako je pomembno, da ribe niso ulovljene premlade in premajhne - pomeni, da niso opravile svoje razmnoževalne naloge in smo s tem morje osiromašili dvakratno.
Razmnoževanje poteka:
- lubin (smrdut): od februarja do maja,
- iverak/ravnjača: od aprila do junija,
- iver/rombul: od maja do julija.
Več lahko izveste tudi v malem vodiču na www.greenpeace.com

3. Vsakokrat drugam

V skrbi za okolje bom spremenil(a) navade počitnikovanja in vsake počitnice prebil(a) na drugi ali manj znani lokaciji. S tem bom zmanjšala porabo morskih sadežev v mondenih letoviščih.
V Franciji so naredili raziskavo in ugotovili, da 70 % porabe rib in morskih sadežev “pridelajo” z devetimi najbolj priljubljenimi morskimi “produkti”, čeprav morje nudi več kot 120 užitnih možnosti. V Jadranu so pod “prepovedano” zabeleženi prstaki ali datlji ... Obrnite se torej manj “slavnim” in manj “obrabljenim” dobrotam, kot so tudi sardele, rumene ali črne vahnje (lupači), robec ali kambala ... Nasprotno pa klapavice ali dagnje in ostrige niso ogrožene (za zdaj). Več o tem lahko izveste na spletni strani WWF - Svetovne organizacije za zaščito naravnega okolja.

4. Izognil(a) se bom nakupu ribjih palčk

Danes deluje nov način gusarstva (in to niso “Pirati s Karibov”), ki pleni vsakovrstne ribe vseh oceanov, brez spoštovanja do katerega koli mednarodnega navodila, ki ščiti naravno okolje. Tako nemočne ribe končajo v predelavi - v že pripravljenih “palčkah”, ki so sicer zelo preproste za uporabo, toda ...
Posamezne ribe iz avstralskega morja ali morja okrog Patagonije bodo na ta način povsem uničene še pred letom 2010 (www.greenpeace.org).

5. Kupoval(a) bom samo pri manjših ribiških združenjih

Če živite ob morju ali kadar preživljate počitnice na obali morja, izkoristite priložnost in kupujte ribe neposredno pri ribičih. Tudi to je eden od počitniških užitkov.
Po eni strani pomagate, da “majhni” ribiči “preživijo”, po drugi pa skrbite za očuvanje naravnega okolja: za prevoz ulova je porabljeno veliko goriva, ki proizvaja izpušne pline, ki v morju kratkoročno in dolgoročno povzročajo nepopravljivo škodo ... Pri očuvanju naravnega okolja je tudi tovrstna poteza več kot dobrodošla.

6. Na počitnicah ne bom pozabil(a) na lepo vedenje

Tudi na plaži ali sprehajalnih poteh bom smeti odlagal(a) v smetnjak. Če pa ga v bližini ni, bom smeti zbiral(a) in jih potem odložil(a) na skupnem odlagališču.
Če ste kadilci, se čim prej odpovejte tej razvadi, medtem pa “svoje” ogorke odlagajte v posebno stekleničko, ki jo potem odložite v smetnjak. Ne odlagajte ogorkov, še zlasti neugasnjenih, v pesek ali grmovje. Požarov je tako in tako preveč.

7. Ne bom se sprehajal(a) po peščenih sipinah (dunah)

Ne bom se prepustil(a) skušnjavi, da bi se sprehajal(a) po dunah, razen po v ta namen urejenih sprehajališčih. Vegetacija na sipinah je zelo občutljiva, “pohodi” pa jo uničujejo.
Veter, dež in človeške noge bodo sipine brez vegetacije kaj hitro uničile, s tem bo uničena tudi raznolikost priobalne vegetacije in ravnovesje naravnega okolja.

8. Pozabil(a) bom na plastične vrečke
Ste že kdaj poizkusili okus plastične vrečke? Ne, bljak. Na žalost delfini in želve niso enakega mnenja, saj plastične vrečke, še zlasti prosojne, zamenjujejo z meduzami, ki so njihova najljubša hrana. Le da potem, ko zaužijejo “plastično” meduzo, poginejo. Mnoge morske živalce so žrtve naše nepazljivosti.
Torej, če kjer koli na plaži, v morju, mestu, naravi ... zagledate odvrženo plastično vrečko, jo prosim (bi ljubeznivo rekel Neptun) postavite na njeno mesto - v smetnjak. V vsakdanjem življenju pa se jim izogibajte, uporabite raje “satan” ali košaro.

9. “Čista” plovba
Plovba je najboljši način, da zaužijemo najboljše, kar morje in obala nudi. Samota, mir ... Zlasti bodite pozorni v Sredozemlju in nikoli ne sidrajte preblizu ribjih gojišč. Morsko dno je tukaj istočasno tudi “prenočišče” in pribežališče številnih drugih rib, ki jih sidro prepodi in poruši ubranost povodnega sveta.
Tako na morju kot tudi na kopnem ostanite “eko-državljan”: omejite svojo porabo in s tem ustvarjanje odpadkov. Te vedno razvrstite in odložite v za to namenjene smetnjake in redno preverjajte stanje motorja na barki, da bi se izognili izlivanju nafte v morje.

10. Spoštljivi akvarij

Pri nakupih bom zelo pozoren(a) - nizka cena ni vedno tudi ugodnost. Ljubitelji akvarijev zelo dobro vedo, da ribe in rastline, kdaj pa kdaj, v domačem akvariju spremenijo svoje prekrasne barve.
Namreč, lovci morskih čeri in koral pogostokrat svoje delo opravijo s pomočjo razstreliva, v katerem je ciankalij. Potem, ko bo na takšen način ulovljena korala ali morska čer postavljena v vaš akvarij, vaše male ribice, četudi v začetku zadovoljne in živahne, ne bodo več prav dolgo ...
Pred nakupom dobro preverite izvor vseh elementov za vaš domači akvarij, nekaj nasvetov pa dobite tudi na www.reefkeepers.ca

Ali je bog morja že jezen na človeštvo?
«Ocean je zagotovilo življenja na našem planetu. zaščititi in ščititi morje pomeni ščititi življenje na Zemlji in očuvati naš svet za prihodnje generacije.
Bog morja ni besen, vsaj trenutno še ne. Toda, če bomo nadaljevali zastrupljati atmosfero in morje, bo odziv silovit, poguben bi lahko rekel. Dovolj je da se spomnimo kaj se je ob cunamiju zgodilo Indoneziji, Luzijani, Bangaladešu...In to je le začetek. Če ne spremenimo svojega obnašanja, bomo kmalu v vojni z našim lastnim planetom. In nisem prepričan da je človek tisti, navkljub vsej tehniki in znanju, ki bo iz vojne prišel kot zmagovalec ....»
Jacques Rougerie, "morski "arhitekt