Na sredozemski obali Afrike, kjer so se vseskozi srečevale in mešale kulture Mezopotamije, Grčije, Bizantinskega in Rimskega cesarstva s tisočletja staro kulturo faraonskega Egipta, so še danes bogata arheološka najdišča. Mnogi arheologi so tukaj odsanjali svoje sanje, ko so odkrivali, košček po košček, zgodovino človeštva.

Tukaj, v zalivu današnje Aleksandrije, so leta in leta raziskovali v upanju, da bodo odkrili ostanke svetega mesta Kanope, s palačami in templji bogatih, za Egipčane Thonis in za Grke Herakliona, predvsem pa ostanke starodavne Aleksandrije in njene znamenite knjižnice (ki jo je leta 47 pred našim štetjem zažgal Cezar), palačo Kleopatre … Vsa mesta so doživela enako kataklizmično usodo (zadnja je bila pred več kot tisoč leti) in bila so potopljena na dno Sredozemlja, kjer so jih dokončno (skorajda) uničili vodni tokovi.

Kot so povedali na egiptovskem kulturnem centru v Parizu, na to vprašanje še ni natančnega odgovora. Projekt je izbran, trenutno pa potekajo razgovori in dogovori z UNESCO, donatorji … Kot običajno, pri kulturnih zadevah ni nikoli dovolj denarja. Medtem pa je na prioritetni listi egiptovske vlade muzej pred piramidami v Gizi.

Komisija znanstvenikov - svetovalcev naj bi se sestala letos oktobra, da preuči vse tehnične probleme izgradnje, saj bo to prvi podvodni muzej na svetu. Ni izkušenj, ki bi pomagale izogniti se težavam, katere čakajo graditelje. Izbrati primerne materiale, ki bodo zdržali podvodni pritisk - tlak, je le ena izmed najbolj zanimivih.

Kakor koli že, nasvidenje v prvem podvodnem muzeju na svetu, so svojo razlago, ekskluzivno za Val Navtiko, zaključili v egiptovskem kulturnem centru.