O montaži straniščnih sistemov smo pisali v št. 74/124 in 101/134. Ker pa vsi bralci niso tako vestni kot prihodnji lastnik male jadrnice in ne hranijo starih števil Vala, bom na kratko povzel vsebino potrebnih tehničnih rešitev.

Kaj se lahko zgodi? Če bo na primer izdelovalec postavil straniščno školjko v notranjosti barke tako, da bo zgornji nivo školjke pod vodno črto barke (pod zunanjo gladino vode) in pri tem ne bo zaprl enega ali drugega ventila, se bo že ob prvem dotiku trupa z vodo zgodilo to, da bo voda kljub tesnilom na straniščni školjki bolj ali manj počasi prodirala v školjko, jo napolnila do vrha in se tudi prelila čez. In to kljub temu, da bo »vestni« izdelovalec cevi napeljal v loku tako, da je njihov vrh daleč nad vodno črto. Če se to zgodi, ko nikogar ni na barki, so posledice lahko katastrofalne. Po podobnem scenariju se lahko zgodi pri motorju, pri čemer tu voda prodre najprej skozi izpušne ventile v glavo motorja in naredi korozivno razdejanje.
Tudi takrat, ko je straniščna školjka montirana tik nad vodno črto, se to enako zgodi v času plovbe, še zlasti v valovitem morju.

Kako to preprečiti? Rešitev je zelo preprosta. Pa to ni nikakršen dodatni ventil in skrb za sprotno zapiranje odvodnih in dovodnih cevi, ampak je samo preprost dodatek v polietilenski ali kovinski izvedbi, ki se mu reče varnostni oddušnik. Tehnično ni nič drugega kot polkrožno ali kako drugače oblikovana cev, ki ima na najvišji točki poseben ventil (ali cev) za odzračenje. Zadeva preprosto funkcionira tako, da se takrat, ko uporabljamo stranišče, ventil na vrhu loka pod pritiskom vode zapre, ko pa prenehamo z uporabo, se počasi odpre in spusti v sistem cevi zrak, ki vodni steber razdeli na dva dela in sistem veznih posod ne deluje več.