Z jadrnico preko petih celin (5. del)

Z jadrnico preko petih celin (5. del)

Val203

Atlantik (od Karibskih otokov do Kolumbije)

AVTOR Matej Rozman
FOTO Matej Rozman

Imamo ugoden pasatni veter, ki naj bi nas po napovedi sodeč gnal vsaj tri dni, nato pa naj bi sledilo dokaj široko območje z brezvetrjem. Eric je naš novi član, ki mu le uro pred odhodom povemo, da gre lahko z nami »čez lužo«.

Spoznali smo ga pred nekaj dnevi, ko se je z družbo privezal poleg nas. Z jadrnico francoske zastave so prišli iz Senegala, ki je najbližja država Zelenortskim otokom. To je bila njegova prva izkušnja z jadranjem, kar se je odrazilo tudi v tem, da je prve tri dni večinoma prespal – dobro se ga je namreč lotila morska bolezen.

Po slabih treh dneh veter poneha; pridemo v območje brezvetrja, motor pa začne brneti.

10. 1. – Peter ni preveč navdušen nad tem, da smo vzeli Erica, saj ga jadranje ne zanima preveč, s Primožem pa se že bolje razumeta. Ponoči v daljavi opazimo luč na jamboru in zjutraj dobimo na radio zvezo naše »somorjeplovce«. Izvemo, da je bila ta jadrnica privezana na istem pomolu kot mi, odrinila pa je dobrih šest ur pred nami. Vse bolj oblačno je, plohe okoli nas se zdijo kot zavese, ki se v belih, sivih in modrih barvah spuščajo v morje.

12.1. – Prve besede, ki jih slišim, ko se zbudim, so Primoževe: »Pizdarija, obleci se in pridi na krov.« Na vrhu jambora se je strgala vrv, ki vodi in je privezana na konec buma. Peter je že ugotovil, kako se bomo lotili zadeve, da vrv za silo popravimo. Pravi, da ga moramo dvigniti na vrh jambora, kar pa se takoj zazdi nemogoče, saj ta zelo niha zaradi valov. Že smo pri delu, Peter je nekaj metrov dvignjen, ko ob boku barke uzrem kita. Prekinemo akcijo in ga spustimo nazaj dol. Pograbimo fotoaparate in čakamo, da se kit še enkrat prikaže na površini. Medtem ko plava okoli nas, se nekajkrat obrne, da lahko vidimo njegov bel trebuh. Kasneje si Peter zopet nadane pas, se priveže na dvižno vrv, sam pa začnem vrteti ročko na vitlu in ga dvigovati. Višje kot je na jamboru, težje se drži zaradi nihanja. Dvignem ga do drugega, zadnjega križa, on pa dojame, da do vrha, ki sega 18 m nad vodo, ne bo zdržal, kaj šele, da bi potem v jambor spustil utež, navezano na sukanec, na katerega bi nato navezali novo vrv …

13.1. – Že ponoči, ko sem bil za krmilom, se je veter čedalje bolj obračal in pihal z južne smeri.           Dopoldne po štirih dneh ugasnemo motor. Dokaj mirno morje ter veter do 15 KT omogočata krasen dan za jadranje. Skupaj s tem dnevom naredimo povprečno 125 NM v 24 urah. Družbo nam dela ptič velikosti našega galeba, ki je bele barve in ima škrlatno rdeč kljun, v repu pa ima dvoje zelo dolgih in tankih belih peres. Prepoznam ga iz knjige – to je faeton, ki naznanja tropske kraje, redko kdaj pa se ga opazi ob obali. Drugi samotni potnik prostranih morij, ki ga večkrat opazimo, je hudournik. …

Več si lahko preberete v 202. št. revije Val navtika.