WE ARE THE CHAMPIONS!

WE ARE THE CHAMPIONS!

AVTOR Mitja Margon

Ekipa Nike je po skoraj polnih petih sezonah jadranja v ciklusu regat RC44 po lanski zmagi na etapi v Omanu ter letošnjih dveh drugih mestih osvojila naslov svetovnih prvakov!

Še niti leto dni ni minilo od prve zmage Nike v tem prestižnem razredu in že smo spisali novo poglavje – priborili smo si naslov najboljših na svetu, in sicer v eni najzahtevnejših flot na svetu. Štirje Slovenci: Tomaž Čopi (trimer glavnega jadra), Iztok Knafelc (grinder), moja malenkost (trimer prednjih jader) in Toš Skrt Golja (oseba, zadolžena za tehnično brezhibnost jadrnice, tokrat mu je pomagal še Bojan Volčič) predstavljamo praktično polovico celotnega »ustroja«, ki je prinesel tako zelo želeni naslov. Sicer smo bili na glavnem jadru pod rusko zastavo, a vseeno …
Cascais na Portugalskem je bil do sedaj za nas vedno nekoliko nesrečen kraj. Res je, da smo v lanski sezoni tu s »prenovljeno ekipo« začeli novo poglavje in osvojili svoje prve »stopničke«, a z grenkim priokusom, saj smo imeli celo možnost za zmago. Sicer pa smo v prejšnjih dveh izvedbah portugalskih etap sezonskega ciklusa RC44 imeli vedno nesrečne tehnične težave, ki so nam onemogočile boljšo uvrstitev in nekoliko zameglile praktično idealne razmere, ki jih sicer ponuja to jadralsko središče na Atlantiku.
Tokratna zmaga je bila resnično izborjena. Prav vsak tekmovalni dan smo zmagovali v posameznih plovih v različnih vetrovnih pogojih in tekmovanje zaključili z odločilno zadnjo regato, v kateri smo kot prvi prejadrali ciljno črto. Moram priznati, da so se mi po prihodu skozi cilj, takoj ko je zapiskala Luigijeva sirena (predsednik regatnega odbora, ki oznani prihod prve jadrnice v cilj, op. a.) in ko smo še na polno glisirali, končno sprostile emocije in so se mi zarosile oči. Sicer je to zame prvi osvojeni naslov svetovnega prvaka, vendar pa si je prav vsak izmed nas, vključno s tremi »rutiniranimi« novozelanskimi šampioni z Deanom Barkerjem na čelu, te zmage zelo želel – vsi smo jo nekako čutili in se je predvsem neizmerno veselili.
Ko se stvari morajo zgoditi, se zgodijo, ne glede na vse ovire, ki se pojavijo na poti. Prej splet okoliščin se kasneje zdi le kot že začrtana pot, ki izgleda logična. In tudi tokrat je bilo tako.
Kot primer lahko navedem tehtanje posadke, ki nam do sedaj nikoli ni predstavljalo težav, saj smo bili praviloma lažji od maksimalne dovoljene teže. Na svetovnih prvenstvih namreč preverijo težo, ki v seštevku članov posadke (8 ali 9) ne sme presegati 680 kg. …

Več si lahko preberete v 204. št. revije Val navtika.