Volvo Ocean Race 2011/2012

Volvo Ocean Race 2011/2012

Val 166

V strahu pred pirati

AVTOR Matija Gorjan
FOTO Matija Gorjan

Druga etapa med južnoafriškim Cape Townom in Abu Dabijem v Perzijskem zalivu je bila, milo rečeno, zelo nenavadna. Poleg tega, da so na območju, kjer že leta rovarijo somalijski pirati, za javnost ugasnili radijske oddajnike in prešli v tako imenovani “stealth mode”, so imeli še določen vmesni cilj, katerega lokacijo so poznale le posadke. Danes se ve, da je bilo to pri Maldivih, ob otoški “prestolnici” Malé, kjer jih je čakala tovorna ladja, na katero so jadrnice zložili po vrstnem redu njihovih prihodov in odpeljali do vhoda v Perzijski zaliv, kjer so jih spet razložili. Do Abu Dabija je potem pet posadk imelo enodnevno “šprint” regato, katere pa se ni mogla udeležiti kitajska jadrnica Sanya. Ta se je morala že po nekaj dneh trde plovbe ob Afriškem rtu in zahodni obali zaradi poškodbe snasti zateči na Madagaskar, kjer so morali zamenjati stranske jamborne pripone. Hendikep, ki si ga je z že drugo okvaro in odstopom nakopala posadka enega najizkušenejših skiperjev na tej regati, veterana in dvakratnega zmagovalca te oceanske regate, Mike Sandersona, je bil toliko večji, ker so preostale posadke med postankom v Abu Dabiju imele čas pripraviti jadrnice za vse prej kot lahko tretjo etapo, sami pa so le dan pred štartom na Maldivih prijadrali do tja.

Zgodba v zelo skrajšani obliki govori, koliko je Volvo Ocean Race postala odvisna od poslovnih interesov organizatorja in lastnika regate. Ta sledi predvsem svojim poslovnim ciljem, v katere uspe, tako ali drugače, vključiti še kakšno domačo posadko, da bodo – tokrat Arabci, v naslednji etapi s ciljem v Sanyi na Kitajskem – tam še bolj spremljali regato. Spomnimo se na predhodno VOR na vključitev dveh španskih ekip, Telefonica blue in Telefonica black, izhodišče pa je bilo v španskem mestu Alicante. Prvič je sodelovala irsko-kitajska jadrnica (Green Dragon), zato so jadrnice prvič zaplule tudi v Rumeno morje do kitajskega Čingdaua (4. etapa) in do Galwaya na Irskem (7. etapa). Zaradi dveh domačih posadk (švedskih Ericsson 3 in 4) sta bila seveda obvezna postanka v Marstrandu in Stockholmu, ruska udeleženka Kosatka pa je “zakrivila” cilj regate v St. Peterburgu.

Podobno je tudi tokrat, ko tekmujejo Telefonica (ESP), Camper Emirates New Zealand (NZL), Groupama (FRA), Puma (USA), Abu Dhabi Ocean Racing (UAE) in Team Sanya (CHI). Štart je bil v Alicanteju (ESP), cilj druge etape v Abu Dabiju (UAE), cilj tretje bo v Sanyi (CHI), cilj četrte v Aucklandu (NZL), šesta etapa se bo končala v Miamiju (USA), osma pa jih prvič pripelje v Lorient (FRA). Vse se torej ujema z zastavami šestih udeleženih jadrnic. Posel, seveda.

Pa se vrnimo k drugi etapi, ki je posadke dodobra namučila, pirate zmedla, nas, ki regato spremljamo, pa tudi.

Ko so jadrnice objadrale najjužnejšo točko Afrike, so se usmerile v vode, ki se jih jadralci v smeri jug-sever rajši izogibajo zaradi neugodnih razmer. Tako kot na VOR 2008/2009, ko so podobne razmere doživeli v Rumenem morju, so tudi tokrat posadke in oprema hudo trpeli ob nasprotnih vetrovih in ostrih valovih zaradi močnega toka. Temu gre pripisat tudi poškodbe, ki jih je utrpela Sanya. Sredi etape so se jadrnice “skrile v meglo”. V tako imenovani “stealth mode” ali komunikacijsko tišino so šle po navodilu organizatorjev, ki je posadke pred morebitnimi napadi somalijskih piratov zaščitil še z vmesnim ciljem na skrivni lokaciji, katero so razkrili šele sedaj, ko so od tam v tretjo etapo ponovno odrinili. Pet “preživelih” jadrnic so nato odložili v Perzijskem zalivu, da so prijadrale v Abu Dabi. S tem je bil volk sit in koza cela. Športna plat etape pa je hudo zbledela.

V tretjo etapo je z najvišjim izkupičkom (71 točk) krenila Telefonica, sledijo Camper (64 točk), Groupama (51 točk), Puma (36 točk), Abu Dhabi Racing (31 točk) in Sanya, ki si je doslej uspela prijadrati le skromnih 11 točk.

Tretjo etapo od Abu Dabija (ali boljše z Maldivov) do Sanye bi lahko razdelili v tri dele. Z Maldivov bodo v približno štirih dneh prijadrali do vhoda v Malaško ožino. Tam bodo imeli nekaj dni polne roke dela z izogibanjem množici plovil, predvsem vseh oblik in velikosti ribiških bark in čolnov, mrežam in drugim ribolovnim pripomočkov, ki pa so le češnja na tortici v enem najprometnejših ladijskih predelov sveta. Ko bodo mimo Singapurja, krenejo proti severu in računajo, da bodo potrebovali okoli pet dni do Sanye. To bo, kot že leta 2008/2009, v glavnem jadranje z nasprotnim vetrom, to je proti severovzhodnim monsunskim vetrovom. Vsi upajo, da jih tam ne bodo pričakali podobni pogoji kot na zadnji regati. O izidu tretje etape pa več v naslednjem Valu.