Ugor in Murena

Ugor in Murena

Val 160
AVTOR Marko Čurin
FOTO Marko Čurin, Tomaž Favai, Miha Novak

Ta tema okoli lova ugorja in murene oziroma ribe iz luknje je bila vedno zanimiva, saj se podvodni ribolovec v samih začetkih srečuje z ribo iz luknje. Ker so luknje lahko trajno naseljene ali samo občasno, je potrebno dobro poznati teren in predvsem obnašanje ribe. Ugor in murena sta ribi oziroma ribi-kači, ki živita samo v luknjah. Zanimivo je, da so nekatere luknje trajno naseljene tudi takrat, ko že ulovimo en primerek, saj se lahko čez nekaj časa ponovno naselita v isto luknjo ugor in murena. Ker sam pretežno lovim v severnem in srednjem Jadranu, je ugor pogostejši ulov kot murena. Murena je prebivalec toplejšega morja in bolj proti jugu se odpravljamo, lažje jo bomo našli. Če se ugor popolnoma skriva v luknji in ga je skoraj nemogoče najti s površine, je murena popolnoma drugačna. Rada gleda iz luknje in opazuje, kaj se dogaja okoli nje. Predvsem čaka manjše ribe, ki se gibljejo ob strmih terenih levo in desno. Tako so lahek plen za mureno. Ugor je drugačen, saj lovi pretežno ponoči, ker zelo dobro vidi in se kar hitro giblje. Sam sem imel večkrat priložnost uloviti ugorja zunaj luknje podnevi, saj je takrat lahek plen, ker je napol slep zaradi premočne svetlobe. Zato se podnevi skriva v dolgih luknjah, ki ga popolnoma skrijejo. Za lov ugorja in murene se uporablja tehnika lova po luknjah, za katero pravijo, da je najlažja med vsemi tehnikami podvodnega ribolova. Jaz pravim, da je to pogojno. Luknje, ki so do globine 10 m, je lažje pregledovati kot tiste, ki se nahajajo globlje. Pri pregledu luknje je pomembno, da se luknji približamo s strani, ker le tako ne prestrašimo ribe, ki v njej prebiva ali se samo zadržuje. Previdno posvetimo vanjo in predvsem pregledamo strop in kakšne skrite kotičke. Navadno, če je luknja na peščenem dnu, izda prisotnost ribe nanesen kupček peska pred luknjo, kar omogoča lažji prehod ribi. Luknje, ki so na kamnitem – skalnatem dnu ali med polji pozidonije, je težje najti in ugotoviti, ali je riba prisotna. V takšnem primeru je pomembno poznavanje terena gibanja ribe, predvsem manjših črnik ali ribjih mladic. Po tem se vidi, katere luknje so naseljene in katere ne. Takrat pride še kako prav kondicijska priprava podvodnega lovca, saj je potrebno veliko število potopov, da bi lov uspešno zaključili. Tereni, ki so večkrat obiskani s strani lovcev, se počasi praznijo. Riba migrira v globine in naseljuje luknje, ki so v globinah, večjih od 20 metrov. Lep primer so tekmovanja v podvodnem ribolovu. Tam je ugor najpogostejši ulov, ker prinaša največ točk. V prednosti so tisti, ki dobro poznajo teren in dneve prej opazujejo luknje, v katerih prebivajo ugorji. Tako je na zadnjem svetovnem prvenstvu zmagal domačin Daniel Gospić, ki je v dveh dnevih ulovil 20 ugorjev skupne teže 150 kilogramov. Tukaj je pomemben podatek, da niti enkrat ni bil ulovljen plitvejše od 18 m, najgloblje pa tam okoli 32 m. Puške, ki so primerne za lov ugorja in ribe iz luknje, so manjše, dolžine do 75 cm, z gumami ali na stisnjen zrak. Skoraj obvezna je uporaba osti na vrhu puščice, tako imenovan trizob ali peterozob. Priporočena je uporaba mlinčka, saj se lahko puščica v luknji zagozdi in je potrebno puško izvleči na površino in jo pripeti na signalno bojo. Če se »potegnete« v večje luknje s telesom ali z glavo, je priporočljivo dihalko umakniti izza maske in jo pripeti za pas z utežmi, in ne pozabite, da je ta tehnika najbolj uporabljena poleg tehnike s čakanjem na globini na straneh črne kronike, zato pamet v glavo in ne precenjujte svojih sposobnosti. Če ugorja pogledamo še iz kulinaričnega vidika, potem takoj pomislimo na brodet in prav je tako. Ugor je krasna riba za brodet ali ribjo juho. Samostojen je na žaru zelo okusen, vendar sam zavržem kožo. Pomembno je, da pred pripravo ugorja natančno očistimo vse drobovine, krvi in ga v podaljšku zadnjika prerežemo še vsaj deset centimetrov proti repu. Tam se nahaja glavnina krvi, ki je pri ugorju rahlo toksična. Stara pripomba, da ga je potrebno »izmolsti« od glave proti repu, ne drži, ga je pa potrebno pred pripravo rahlo potolči z lesenim betom. Murena je drugačna, je bolj mastna in mehkejša, zato jo je dobro sušiti, kot to delajo na južnodalmatinskih otokih ali v Grčiji, glede spuščanja krvi in čiščenja pa je podobno kot pri ugorju. Vsekakor velja paziti na ugriz ugorja ali murene, ker zna biti boleč. Zato previdno.