Plovba po Panonskem morju in palček v gumenjaku (1.del)

Plovba po Panonskem morju in palček v gumenjaku (1.del)

Val 198
AVTOR Jani Vozel
FOTO Jani Vozel

 

Ljubiteljem navtike so nekaterim deloma iz potopisov, redkim pa iz lastnih izkušenj, znane plovbe po večjih evropskih rekah in njihovih kanalih. Tako so Ren, Majna in Donava v zgornjem toku že spoštljive reke, ki se ponašajo z gostim rečnim prometom – ta se pri Donavi nadaljuje do Črnega morja. Slovencem so manj poznane možnosti plovbe po sistemu vodnih kanalov v Vojvodini – ti so razvejani med rekama Donava in Tisa – poznani pa so pod imenom Hidrosistem DTD.

Zgodovina in s tem tradicija plovbe po kanalih v Vojvodini sega že v leto 1765, ko je bil prekopan in spuščen v promet prvi kanal za plovbo – Plovni Begej, ki je potekal od Temišvara v Romuniji do Kleka v Banatu. Vodne zapornice pri Begeju med ustjem Tise in Temišvarom so bile zgrajene med leti 1902 do 1913. Prvi plovni kanal, ki je spajal reki Donava in Tisa med mestoma Bački Monošter in Bačko Gradište je bil urejen med leti 1795 do 1802. Kasneje je bil večkrat rekonstruiran in poglobljen zaradi nanosov mulja in s tem nezadostne globine za plovbo. Prav tako so se v 18. stoletju pričela tudi prva regulacijska dela za izboljšanje pogojev plovbe po reki Tisi. Zanimivo je, da se je kapital za navedena gradbena dela v kanalu Donava-Tisa z dobičkom povrnil že v prvih 25 letih uporabe. Z začetkom izvedbe Hidrosistema Donava-Tisa-Donava leta 1947 se je pričelo kompleksno reševanje vodnega režima v Vojvodini, torej v Bački in Banatu. Izkopanih je bilo 599 km plovnih kanalov, ob izgradnji jeza Hidroelektrarne Đerdap in jeza pri Novem Bečeju pa je bila omogočena plovba po celotni reki Tisi v Srbiji v dolžini 164 km. …

Osebna želja po preživljanju začetka poletja na plovbi – na nekoliko drugačen način – me je že v zgodnji pomladi pripeljala do odločitve, da vsaj delno preplujem del sistema teh kanalov. Za plovilo sem izbral kar lasten pomožni čoln – skromen 3-metrski gumenjak. Temu sem za pogon namenil nekoliko močnejšo izvenkrmno Hondo z 10 konjskimi močmi – zaradi plovbe proti rečnemu toku je namreč potrebno nekaj dodatne rezerve v moči motorja. Odločitev se je pokazala za pravilno, predvsem v trenutku, ko mi je severozahodni veter (košava) med plovbo veselo pihal v premec in bi manjša moč motorja na gumenjaku vsekakor predstavljala problem zaradi »prisilne vzvratne« vožnje.

Poskusi, povezani z iskanjem potrebnih zemljevidov ali podrobnih kart o plovnih poteh po kanalih, so se navkljub neumornemu brskanju po spletu kaj kmalu pokazali za skoraj brezupne. …

Pohvalno je, da organizator za udeležence regate poleg brezplačnega prehoda skozi vodne zapornice poskrbi tudi za nemoteno dostavo goriva, urejene priveze na obali z možnostjo kampiranja, servisno in reševalno službo ter ekipo zdravstvenega osebja. …

Več si lahko preberete v 198. št. revije Val navtika.