Orada na puško

Orada na puško

Val 164
AVTOR Marko Čurin
FOTO Marko Čurin

Orada (Sparus Aurata) se uvršča v družino šparidov. Pri nas jo imenujemo tudi zlatobrov, na hrvaškem pa poznajo številne različice poimenovanja te ribje vrste (podlanica, komarča, ovrata, lovrata). Zraste do 80 cm dolžine in 10 kg. Tako veliki primerki so redkost, srednja lovna teža orade pa je okoli 40 dag. Ima izrazito glavo z zelo močnimi čeljustmi, ki ji omogočajo drobljenje školjčnih lupin, rakov in ježev. Sicer pa orado najlažje prepoznamo po zlato-črnem robu med očmi ter po črni in rdeči pegi na škržnem poklopcu. Orada živi vzdolž celotne jadranske obale, najrajši pa se zadržuje na meji med kamnitim in peščenim dnom. Vsekakor pa je izrazitejše zastopana na vseh terenih, kjer najdemo školjke. Zato je pogosta tudi v pristaniščih in manjših lučicah. Orada je zaradi prehranjevanja vezana na morsko dno in ob školjkah je tudi rakce, črvičke, polže in predvsem ježe. To se vidi ob čiščenju drobovja, kjer večkrat najdem neprebavljene ostanke ježevih iglic. Drsti se v pozni jeseni in prvi polovici zime. Takrat se orade združujejo v velike jate, sicer pa plavajo v manjših skupinah ali posamično. Za orade ne velja lovostaj in se jo lahko lovi skozi vse leto. Ker se orade na veliko vzgajajo v ribogojnicah, je tako kot pri brancinih veliko pobegov v naravo, tam pride do mešanja divjih in vzgojenih mladic in do malenkost drugačnih oblik glave in predvsem spodnjih čeljusti. Podvodni ribič, ki lovi s tehniko plitkega zalezovanja, ima veliko možnosti ujeti orado v priobalnem pasu, ko se prehranjuje. Najboljši čas lova je zgodaj zjutraj ob sončnem vzhodu in pozno popoldan. Orada ima zelo razvite senzorje za gibanje in valovanje. Mislim, da je to ena najbolj previdnih rib v podvodnem ribolovu. Rdeča in črna pega na škržnem poklopcu in močno poudarjena pobočnica sta njena varnost. Zdi se mi, da pogled pri njej ni tako razvit, kot pri kakšni pelagijski ribi. Zelo lahko se jo pretenta, ko se ji približujemo s soncem izza hrbta, saj jo le-to zaslepi in ne vidi dobro silhuete podvodnega ribiča. Pri lovu orade se izkaže kakovost podvodnega lovca, njegovo neslišno premikanje pod vodo, dober in oster pogled na teren v vseh smereh. Ob vsakem nekontroliranem zvoku ali premiku bo orada švignila v globino in začetniki je najpogosteje ne bodo niti videli. Orado lovimo tako, da se na terenu čisto ob obali počasi premikamo. Z roko se odrivamo od dna in se z njo tudi vlečemo naprej. Če imate srečo, boste nekaj metrov pred seboj zagledali svetlikanje orade, ki je, upajmo, zaposlena s preiskovanjem morskega dna in iskanjem hrane. Ko jo zagledamo, se takoj ustavimo in premislimo najustreznejšo taktiko približanja na strel.