Omejitev korozije na plovilih

Omejitev korozije na plovilih

Val 139

1. Del

AVTOR Tadej Povhe
FOTO Tadej Povhe

Kovine lahko korodirajo na različne načine, ki so odvisni od zunanjih pogojev. Pod pojmom »potek korozije« razumemo predvsem hitrost korodiranja materiala na izbranem mestu, nalaganje produktov korozije na površini in odpadanje osnovnega materiala. Potek korozije zelo vpliva na končni izgled oziroma »obliko« površine korodirajočega materiala. Zato korozijske pogoje ter ustrezne pojavne oblike korozije pogosto klasificiramo pod skupnim imenom: oblike korozije, ki so sprožene v različnih pogojih in situacijah. Galvanska korozija je morda najbolj pomembna izmed vseh vrst korozije na plovilih, saj jo je težje prepoznati, povzroča pa velike poškodbe, zato jo moramo imeti ob izbiranju materiala pri izdelavi plovila ves čas v mislih.

Ne glede na to pa je pomembno, da razumemo tudi druge vrste korozije, ki jih srečujemo na plovilih ali drugje v naravi.

V grobem ločimo:

–          enakomerno korozijo,

–          jamičasto korozijo (angleško: pitting),

–          korozijo, ki je posledica hitrostnih razmer in kavitacije,

–          galvansko korozijo,

–          elektrolitsko korozijo,

–          utrujenostno korozijo (angleško: corrosion fatigue) …

Enakomerna oziroma splošna korozija je najpogostejša oblika korozije, kjer gradiva propadajo v globino materiala. Nastaja zaradi kemičnih in elektrokemičnih reakcij, ki se odvijajo enakomerno po celotni površini. Ni zelo nevarna, saj jo hitro opazimo in predvidimo njeno hitrost napredovanja v globino materiala. Na nekaterih mestih materiala se lahko enakomerno tanjšanje materiala spremeni v lokalno korodiranje, takrat govorimo o nastanku jamičaste oziroma luknjičaste korozije. Vzrok za nastanek le-te je lahko različna vsebnost kisika na različnih področjih površine, neenakomerna razporeditev površinskih defektov, različna temperatura, nezveznost površinskih filmov in podobno.

Material pa lahko začne odpadati tudi zaradi posebnih hitrostnih razmer, ki povzročijo lokalno zmanjšanje tlaka medija. Zmanjšan tlak medija povzroči njegovo vrenje, pri čemer nastajajo mehurčki medija, ki implodirajo in pri tem s seboj odnašajo okoliški material. Omenjenemu pojavu pravimo kavitacija, ki se pogosto pojavlja pri ladijskih vijakih, bodisi zaradi neprimernih dimenzij, hitrostnih razmer in oblike vijaka. Intuitivno je razumljivo, da na intenzivnost obrabe materiala vplivajo tudi hitrostne razmere medija, saj v splošnem velja, da višja kot je hitrost medija, bolj kovine korozijsko razpadajo. Zlasti občutljivi oziroma hitrostno obremenjeni so deli plovila, kjer hitrosti medija dosegajo izjemno visoke vrednosti, kot so na primer zajemi hladilne vode, hladilne cevi raznih izmenjevalcev in izpušni sistemi. V teh primerih je uporaba čim bolj žlahtnih kovin (na primer nerjavno jeklo) nujna.