ODZVALI SMO SE KLICU MORJA IN ZAPRISEGLI NEPTUNU – 2. del

ODZVALI SMO SE KLICU MORJA IN ZAPRISEGLI NEPTUNU – 2. del

AVTOR Rok Sorta (GEPŠ- Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran), Vinko Hribar, Uroš Hribar (kustos za tehniško dediščino v Pomorskem muzeju "Sergej Mašera" Piran)
FOTO Vir: Helmut Cvikl

 

Po pričevanju dijaka prve generacije ladjedelniške smeri, Jordana Zaharja iz Boršta pri Trstu, so dijaki, vpisani na Slovensko pomorsko trgovsko akademijo v šolskem letu 1947/48, že na začetku šolskega leta kar sami izvedli neformalen in vsebinsko skromen iniciacijski obred, imenovan Mornarski krst za novo vpisane. S tem, popolnoma spontanim ter samoiniciativnim obredom so verjetno nehote začeli danes splošno znano tradicijo Neptunovega krsta.

 

POMORSKI KRST
Obred oziroma dogodek, ki se je postopoma razvil in preoblikoval v Pomorski oziroma Neptunov krst, je vse od svojih prvih izvedb vseboval prvine preverjanja poguma, vztrajnosti, prilagodljivosti in sposobnosti soočanja z neznanimi, deloma tudi neprijetnimi izzivi v obliki preverjanja ponižnosti ter sprejemanja avtoritete. Vse to so značajske lastnosti, ki jih poklic pomorščaka zahteva tudi v sodobnem času. Ta poklic se še vedno opravlja v zelo tipičnem delovnem okolju ladij trgovske mornarice, kjer se razmere za življenje in delo ves čas spreminjajo, odnosi med posameznimi člani posadke pa so, ne glede na zastavo ter ime matičnega pristanišča na krmi ladje, urejeni zelo hierarhično.
Sčasoma se je dogodku dodajalo niz mitoloških in bajeslovnih bitij pa tudi likov, ki izvirajo iz resničnih oseb iz najrazličnejših zgodovinskih obdobij pomorstva. Lik Neptuna je bil v obred vključen šele nekaj let pozneje in od takrat na fotografijah Pomorskega krsta poleg njegovega visočanstva, boga Neptuna, kot stalen del opazimo dijake prvega letnika v t. i. žakljevinastih vrečah, kako predstavljajo ponižne sužnje, ki jih na sprevodu spremlja ter na krst pripravlja množica gusarjev, piratskih častnikov in mornarjev.
Sčasoma se je izoblikovalo tudi nekaj domiselnih individualnih likov, kot so prvi gusarski častnik, ki vodi sprevod; duhovnik, menihi, rablji, inkvizitor, admiral sprevoda, smrt in (temnopolti) zamorec. Postopoma so sprevodu dodajali še posamezne sestavne dele, kot so skrinja zakladov, s katero je nekaj sužnjev pod budnim gusarskim nadzorom glasno moledovalo za prostovoljne prispevke; top, ki so ga sužnji vlekli pod nadzorom gusarskih topničarjev; težka ladijska privezna vrv in seveda nosila z bogom Neptunom, ki so jih morali novinci nositi na svoji poti.
Iniciacija je beseda tujega izvora, opisuje pa pojem obreda prehoda, s katerim posameznik ali skupina vstopa v drugo okolje ali prehaja v zrelejše obdobje. Po zaključenem obredu krščenec pridobi nov položaj v družbi.

Kaj pa lahko rečemo v zvezi s ceremonialom in obredom? Ali gre za isto stvar? Nikakor ne! …


NADALJNJI RAZVOJ SEDEM DESETLETIJ DOLGE POMORSKE TRADICIJE

Kljub dejstvu, da je Pomorski oziroma Neptunov krst v svojem bistvu obred prehoda mladeničev in mladenk v mednarodno, svetovno družbo pomorščakov, kar mora nedvomno ostati tudi v prihodnje, pa ponuja tudi neomejene in dozdaj prav gotovo ne do popolnosti izkoriščene možnosti za povečano prepoznavnost celotnega kraja ter države kot turistične destinacije.
Vsi, ki spoštujemo napore peščice zanesenjakov, ki jim je uspelo ohraniti neprekinjeno izvedbo in tradicijo pomorskega krsta ter Srednje pomorske šole, verjamemo, da z dolžnim in potrebnim naporom vseh naštetih ta pomorska tradicija ne le obstane, temveč celo prerase svoje dosedanje okvirje ter postane trajen in neločljiv del identitete mesta Piran ter celotne Slovenije.
To si tako dolga, neprekinjena tradicija iniciacije nazadnje tudi zasluži. Neptunov krst se lahko znajde pred nevarnostjo, da se izrodi v le še eno populistično usmerjeno prireditev, se s tem oddalji od svojih korenin in bistva ter izgubi svoj plemeniti smisel, osnovni namen. S kančkom rahločutnosti in razumevanja pa se bo krst tudi tokrat izognil skritim čerem ter nevarnostim kratkovidne, pridobitno usmerjene družbe. Tako bo v celoti ohranil svoj prvotni namen.

Oblačila
Prva generacija srednješolcev ni imela posebnih oblačil. Oblačila udeležencev krsta so kasneje postala prepoznavna. Sčasoma se je oblikovalo kar nekaj zanimivih oblačil.

Neptunovo obleko so sčasoma dijaki spreminjali in dodelali v množico različnih izvedb in barv. Dijak, oblečen v Neptuna, bi moral tudi s pojavnostjo vzbujati strahospoštovanje vseh svojih podložnikov, predvsem novincev, zaradi česar je tudi ličenje obraza in telesa sodilo h kostumografiji. Nepogrešljiv dodatek lika boga Neptuna je bil trizob.

Sužnji
Dijaki prvih letnikov so bili v vlogi sužnjev. Žakljevinasta vreča je prepoznavno in zelo posrečeno izbrano »oblačilo« sužnjev iz jute, z izrezom za glavo in roke, najpogosteje rjave barve z najrazličnejšimi napisi o izvoru in vsebini, ki jo je predhodno vsebovala. Z vrečami so se starejši dijaki običajno oskrbeli v Luki Koper, vreče pa so nato pred začetkom sprevoda razdelili novincem.

Gusarji  …

Več si lahko preberete v 216. št. revije Val navtika.