Kako na štartu?

Kako na štartu?

Val 165

Vpogledi v strategije uspešnega štarta

AVTOR Vid Jeranko
FOTO Vid Jeranko

Uspešen štart sestoji iz števila raznolikih dejavnikov, med katere lahko prištejemo jadranje v čistem vetru, dobro hitrost jadrnice, izbiro primernejšega konca štartne črte, s katerega zajadramo v tekmovalno polje, dober strateški položaj. V članku se bomo posvetili obravnavi predvsem zadnjih dveh dejavnikov, ki predstavljata splošnejši princip dobrega štarta.

Pri načrtovanju strategije štarta se moramo zavedati, da je ta tesno povezana z našim splošnejšim tekmovalnim načrtom, za katerega naj bi, ob prihodu na tekmovalno področje, imeli vsaj približen osnutek. Pomembno je torej, da se do tekmovalnega polja pripeljemo še dovolj zgodaj, da bi si pridobili podatke, ki nam bodo pomagali pri snovanju uspešne tekmovalne strategije. Naša priprava naj se tako začne že kakšno uro pred regato, ko pozorno sledimo vremenskim pogojem in beležimo podatke; tako lahko pridemo do zaključkov, kot na primer: 1) da se veter postopoma suka v levo stran ali pa se giblje v konstantnih regularnih zasukih, da je leva stran tekmovalnega polja bolj dopolnjena z vetrom, 2) da so tudi sunki vetra tam pogostejši, pa tudi intenzivnejši, 3) da je povprečen kurz vožnje na desnih uzdah denimo 350 stopinj, skrajni zasuki pa deset stopinj levo in desno (torej levi zasuk 340, sredina 350, desni zasuk 360 stopinj), 4) da je tok v drugačni smeri kakor veter in nam bo na desnih uzdah, recimo, pomagal pri vožnji v veter, ter da je na desni strani šibkejši ipd. Ukvarjamo se skratka s smerjo, spremembami smeri vetra, intenzivnostjo vetra preko tekmovalnega polja, vodnim tokom, če ga je zaznati. Takšne in podobne podatke nabiramo in obenem že gradimo osnutek, idejo o tem, kako naj bi zajadrali skozi regatno polje. Podatke spremljamo in vseskozi obnavljamo, vse do samega štarta, pa tudi pozneje med regato, saj je bolj kot ne verjetno, da se bo veter ves čas spreminjal.