Iz Paname do Markeških otokov

Iz Paname do Markeških otokov

Val214

Neskončna modrina

AVTOR Matej Rozman
FOTO Matej Rozman

V Las Playitas na zahodni strani panamskega prekopa nastopi dan, ko bom prvič zaplul v Tihi ocean. V petih mesecih, odkar sem vkrcan na jadrnico bavaria 50 vision z imenom Eole Angel, smo skupno jadrali okoli 60 dni, a pred nami je skoraj 8.000 NM in predvidoma še najmanj 60 dni jadranja, česar se zelo veselim. Predvsem zato, ker so pred mano otoki, ki sem jih že od malih nog občudoval na globusu, dobljenem za rojstni dan. Od takrat sem si jih želel videti. Pred enim letom sem si zadal, da bi zajadral v širni ocean, in to se mi že nekaj časa izpolnjuje, a najslajše šele prihaja.

29. 3. 2014
Na jadrnici imamo toliko zalog vode in hrane, kot jih še nismo imeli. Kar kubik vode in okoli 800 l goriva. Prejšnje dni smo večino časa porabili za nakupovanje, saj smo morali do nakupovalnega središča in tržnice z avtobusom. Kar naporno delo je nakupiti tako velike zaloge hrane in vse skupaj pretovoriti na avtobus, potem pa še s pomožnim čolnom na barko. Skupaj smo nakupili več kot 200 konzerv hrane, predvsem stročnic, omak, juh in raznih že pripravljenih jedi. Na tržnici je najugodneje kupiti zelenjavo in sadje v vrečah. Kupili smo po vrečo krompirja, čebule, pomaranč in kokosovih orehov. Pred nekaj dnevi se je od nas poslovila Audrey, pridružil pa se nam je John, ki je iskal prevoz čez Tihi ocean. Audrey se je odločila, da ne gre do Francoske Polinezije, čeprav je imela na izbiro kar nekaj bark, na katere bi se lahko vkrcala. John pa je že sedmi član posadke po vrsti, od kar sem se pridružil jaz. Ta fant ima 29 let in je iz Bostona, v tem mestu je tudi začel svojo odisejado. Do Hondurasa je priplul s tremi različnimi jadrnicami. Tam ni našel nobene jadrnice, zato je do Paname prišel z avtobusom. Njegova končna destinacija je Avstralija, kamor je namenjen na prijateljevo poroko. John je zanimiv, odločen fant, vesel sem, da bom imel tu somišljenika svojih let, prav tako željnega novih pomorskih dogodivščin.
Končno po enem mesecu vidim razpeta jadra, res krasen občutek. V daljavi se za nami visoko v nebo bohotijo visoki nebotičniki mesta Panama. Tu se res vidi pravi prepad med bogastvom in revščino. Na eni strani na pol podrte barake, v katerih živijo revni ljudje, na drugi pa sodobni nebotičniki, ki naj bi bili dokaz razvite države … Le slabi dve uri imamo ugoden veter, kasneje pa popolno brezvetrje. Ravno prav, saj v daljavi tako lažje opazimo kite grbavce, ki razkazujejo značilen, širok rep, po katerem jih spoznamo. Ko že zagledamo otoke Las Perlas, pa ujamemo še dva tuna. Ob 18.00 se zasidramo ob otoku Contadora, kmalu po tem že sledi odlična pojedina z zrezki tuna.

30. 3. 2014
Takoj po zajtrku skočimo v vodo in začnemo strgati podvodni del barke. Nekaj sva ga s Petrom očistila že v Colonu, a do konca manjka še veliko. Kar mučno delo, saj smo za čiščenje porabili skoraj cel dan pa še močan morski tok nas je oviral, zato smo se morali večino časa držati za vrvi, ki smo jih zaradi tega napeljali pod barko. Podvodni del je bil že močno zaraščen, kar pa je nedopustno za vsako barko, ki pripluje na Galapaške otoke. …

Več si lahko preberete v 214. št. revije Val navtika.