Intervju s Tomažem Čopijem

Intervju s Tomažem Čopijem

Val 149
AVTOR Toš Skrt Golja
FOTO Toš Skrt Golja

Si edini slovenski aktivni jadralec razreda moth. Kaj te je privedlo do te odločitve, da si si te jadrnice sploh zaželel in jo preizkusil?

Tomaž Čopi: Po 470 je kar nekaj časa trajalo, da sem se začel zanimati za nekaj novega. Nekaj časa sem ji sledil po računalniku, televiziji in se mi je zdela zanimiva, zato sem si rekel, zakaj pa ne. Tako sem naredil prvi korak in jo nabavil, kljub visoki ceni. Po nabavi sem začel trenirati počasi, najprej zelo malo, in sedaj po letu in pol moram povedati, da nisem več edini v Sloveniji, kajti trenutno imamo dve jadrnici tipa moth. Upam, da se bo ta flota še povečala s časom.

Udeležil si se tvoje prve regate v razredu moth in to je bilo svetovno prvenstvo v Dubaju. Kakšni so občutki glede na kakovost jadralcev v obziru na dosedanje regate svetovnega razreda?

Tomaž Čopi: V načrtu sem imel, da bi se že prej udeležil kakšne regate, vendar mi čas tega ni dopuščal. Glede na to, da je bilo svetovno prvenstvo pred pomladjo in jadralsko sezono v Sloveniji, sem imel dva tedna prostega časa, da sem se organiziral in odpotoval v Dubaj. To svetovno prvenstvo mi ni predstavljalo večje psihološke težave, kajti jemal sem ga bolj kot informativno izkušnjo ter za spoznavanje s tekmeci. Čeprav sem šel s sproščenimi idejami, moram povedati, da v vsakem primeru v regatah uživam, torej sem tudi tukaj dal vse od sebe. Glede na moj debi sem bil z rezultatom na koncu več kot zadovoljen, saj sem se uvrstil takoj za deseterico najboljših na svetu. Na začetku sem se bolj kot s taktičnimi težavami ukvarjal z upravljanjem jadrnice. Na srečo nisem bil edini s takšnimi problemi in na koncu se je vse izšlo meni v prid, kajti taktično sem bil med boljšimi.

Glede na predhodne izkušnje in opazovanja, ki si jih pridobil v zadnjih dveh letih o drugih tekmovalcih, kako ocenjuješ svoj dosežek?

Tomaž Čopi: Prvo soočenje z boljšim tekmovalcem sem doživel okrog letošnjega novega leta, ko sem se lahko primerjal z Avstrijcem. Jadrala sva le nekaj manj kot uro, vendar sem takoj ugotovil, da je moj pristop do dela pravilen. To srečanje z Avstrijcem mi je bilo v veliko potrditev in psihološko oporo za naprej. Na svetovno prvenstvo nisem odšel z večjimi pričakovanji, vseeno pa sem si zadal cilj, da končam vsaj v prvi polovici. Moja pričakovanja so se potrdila na prvih dveh trening regatah, ko sem imel prvič možnost pomeriti se s svetovno elito in sem enkrat tudi zmagal. Naj povem še to, da je 6 ali 7 tekmovalcev v prvi deseterici glede na njihovo znanje za mene trenutno nedosegljivih. Vsak od njih opravi 90 % »foiling tackov«, kar je zame trenutno še tabu tema in so 100-odstotni pri »letanju«, jaz sem tukaj nekje 80- do 90-odstoten. Verjamem, da se bo s treningi in nenehnim delom dalo približati tem številkam.

Kako ocenjuješ samo organizacijo regate? Meniš, da je konkurenca prisotna le na morju ali, kakor v drugih že leta uveljavljenih razredih, tudi na obali?

Tomaž Čopi: Na morju je prav tako napeto, kot na kateri koli drugi regati, na obali pa je ozračje bistveno bolj sproščeno. Nihče se ne preriva za vodo, pomembno se je družiti ob kozarcu pijače. Lahko rečem, da je razred “pravi“.