Intervju – Aljoša Tomaž

Intervju – Aljoša Tomaž

Val210
AVTOR Julijan Višnjevec
FOTO Arhiv Aljoša Tomaž

Pred nastopom slovenskih posadk na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru smo opravili pogovor s prvim možem Jadralne zveze Slovenije o preteklem delu in načrtih v prihodnje. Naloga zveze je bila zagotoviti ustrezne pogoje športnikov za nastop na olimpijadi. Jadranje je vrhunski šport, poleg tega pa obsega še druge aktivnosti. V prihodnje bo ta šport imel pomembno vlogo pri ustvarjanju baze mladih jadralk in jadralcev, da bi lahko brez daljših prekinitev nadaljevali uspehe v jadranju.

Smo v obdobju zadnjih priprav pred nastopom Vasilija Žbogarja in ženske posadke s Tino Mrak in Veroniko Macarol na olimpijskih igrah (OI) v Riu de Janeiru. Kako se v Jadralni zvezi Slovenije (JZS) pripravljate na ta veliki dogodek, pomemben tako za športnike kot tudi za jadralno zvezo kot krovno organizacijo, ki športnike v vseh pogledih podpira?

AT: V JZS smo v preteklem in seveda tudi v letošnjem letu delali predvsem na tem, da jadralcem zagotovimo pogoje za vse priprave v Braziliji. To je bila naša osnovna naloga – omogočili smo tako nastanitev plovil v Braziliji kot tudi potrebna sredstva za prevoze ipd. To smo storili v delnem sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS).

Boste poleti na OI v Riu imeli kakšnega predstavnika?

AT: Vodja potovanja na olimpijsko prizorišče bo Trevor Millar, poleg bosta seveda tudi oba trenerja. Drugih predstavnikov v Riu ne bomo imeli, sam bom šel avgusta v aranžma OKS v Brazilijo, v času obeh regat za medalje.

Imate zagotovljenih dovolj sredstev, da boste lahko zmogli kar velik finančni zalogaj in zadnje priprave na prizorišču OI? Vemo, da je bilo treba na prizorišče potovati večkrat in da je bilo to s finančnega vidika zahtevno.

AT: Res je bistvena razlika v tem, ali je olimpijada v evropskih državah ali na drugi celini. Dejstvo je tudi, da imata obe posadki dve barki, ki jih je treba prepeljati. Sicer sta to barki, ki so ju financirali klubi sami.

Kaj pa na ravni JZS? Ta sredstva ste jim morali nekako zagotoviti, se glede tega že prej organizirati.

AT: Že v lanskem letu smo sprejeli sklep o zagotovitvi sredstev za priprave, tako za nastanitev plovil kot tudi za bivanje športnikov v Južni Ameriki. V JZS smo ta sredstva zagotovili, kar pa ni bilo enostavno, zlasti zaradi dejstva, da imamo dve posadki in da sta obe v kategoriji možnosti visoke uvrstitve. OKS nas je tako razvrstil v drugo kategorijo športov in na ta način pobral precejšnja sredstva.

Te teme se bova dotaknila kasneje. Povejte mi še prej, prosim, kako je JZS športnike pripravila na pogoje v zalivu glede na zdravstveni vidik? Pri tem mislim predvsem na virus zika in alarmantno stanje tamkajšnjega morja.

AT: V pripravljalnem obdobju so za to skrbeli športniki in trenerji, v tekmovalnem obdobju na OI pa bo za to poskrbel OKS, saj bo potrebna tudi preventivna zdravstvena oskrba. Voda je, kakršna je. Zaščita s sredstvi pred piki žuželk je za nekatere učinkovita, za nekatere pa ni. V te stvari se nismo vmešavali.

Za Vasilija Žbogarja ste pred tremi leti, ko sem z vami opravil prvi pogovor, dejali, da ima višje ambicije, kot je bilo šesto mesto na OI v Londonu, in da boste kot glavna organizacija zagotovili ustrezne pogoje za naprej. Ali lahko rečete, da vam je to uspelo?

AT: Mislim, da je. Pred nekaj dnevi sem govoril z njegovim trenerjem in bratom; pred novim letom smo se sestali z obema olimpijskima posadkama in Vasilij je izrazil zadovoljstvo, da mu je zveza zagotovila nesprejemljive pogoje za priprave in delo.

Verjetno brez njegovih posebnih sponzorjev ne bi šlo?

AT: Obe ekipi, ki gresta na olimpijado, sta profesionalni ekipi, zato potrebujeta tudi individualna sponzorstva. A pomembno je, da je v JZS jasno opredeljeno, kolikšna finančna sredstva za priprave in program, ki ga jadralci oddajo letno, jadralcem pripada. Imamo sistem sklepanja pogodb s članskimi in tudi nekaterimi drugimi posadkami. Vsaka posadka odda program in ve se, kaj bo JZS lahko zagotovila. Tako smo tudi za olimpijado poleg izvajanja rednega programa uspeli zagotoviti dodatna sredstva tudi za priprave na olimpijado.

Naredili ste torej vse, kar je bilo v vaši moči.

AT: Mislim, da smo naredili vse, kar je bilo v naši moči. Dejstvo je, da se vedno da nekaj narediti še boljše – imeti še več spremljevalcev, še več ekip, »sparing« partnerjev za treninge, saj posadke ne morejo trenirati same s sabo. …

Več si lahko preberete v 210. št. revije Val navtika.