Gumar in Planinska jama

Gumar in Planinska jama

Val 149

Podzemni rafting

AVTOR Marko Čurin
FOTO Iztok Ameršek, Marko Čurin

Pri Gumarju, slovenskemu izdelovalcu visokokakovostnih raftov, so se skupaj z jamarskim društvom Planina odločili izpeljati prvo slovensko plovbo z rafti v kraškem podzemlju. Za ta enkraten podvig je bilo potrebno najti primerno veliko jamo s hudourniškimi vodami, ki daje dovolj adrenalinskih občutkov in je sploh primerna za plovbo. Po ogledu in premisleku je padla odločitev. Jama na kraškem robu je dovolj velika, široka in s primerno količino vode.

O JAMI

V južnem kotu Planinskega polja se odpira pod visoko prepadno steno na kraju izrazite zatrepne doline slikovit vhod v eno najzanimivejših in največjih vodnih jam v Sloveniji. Planinska jama se odlikuje z velikimi podzemeljskimi dvoranami, številnimi jezeri, lepimi kapniki in sotočjem dveh podzemeljskih rek. Iz nje priteka ob dežju Unica, ki zbira vodo iz Postojnske kotline, iz Javornikov in Rakove doline ter iz cerkniškega in Loškega polja. Ob suši teče iz jame le majhen potok, pretežni del Unice izvira tedaj v bližnjih Malnih. Skupna dolžina vseh raziskanih rovov v Planinski jami znaša že 6.000 m. Za 20 m širokim in 8 m visokim vhodom se glavni rov razširi do 40 m, strop pa se dvigne tudi 70 m visoko. Po 500 m se enotni vodni rov razdeli v dva rokava. Iz 2.000 m dolgega Pivškega rokava priteka Pivka, ki ponika pri Postojni; po 2.500 m dolgem vzhodnem ali Rakovem rokavu pa se pretakajo vode iz Rakove doline in Javornikov. Na kraju obeh rokavov sta globoka sifona in do njih je mogoče priti s primerno jamarsko opremo in izurjenostjo le ob nizki vodi. Ob visoki vodi ovira vožnjo s čolnom, zlasti po Pivškem rokavu, močan tok. Rakov rokav pa je na več mestih do stropa zalit. Poleg vodnih rovov je v Planinski jami nekaj suhih stranskih rovov, ki pripadajo starejšim razvojnim fazam jamskega sistema na pritočni strani Planinskega polja. V zadnjih desetletjih so bili odkriti in izmerjeni tudi manjši stranski rovi, kot so Rudolfov rov z zanimivimi ilovnatimi naplavinami, Rov mrtvih netopirjev, Mrtvaški in Katernov rov ter del Tihe jame. Razen dostopnih suhih in vodnih rovov, so za jamoslovce zanimive najrazličnejše naplavine, ki so jih odlagali ter prelagali vodni tokovi in kapnica. Prav po ostankih pestrih naplavin v različnih delih jame je mogoče slediti zakonitosti nastajanja in preoblikovanja tega kraškega podzemlja skozi dolga tisočletja zemeljske zgodovine. Planinska jama je zanimiva tudi za biologe, saj v njej živi vrsta jamskih živali, med katerimi je človeška ribica najbolj znamenita.

PRIPRAVA IN SPUST Kot se za prekaljene jamarje spodobi, so nas ob vhodu v jamo pričakali s popolno »bojno« opremo. Naglavne svetilke, vrvi suhe potapljaške obleke in ročni agregati za osvetlitev jame. Temno je kot v rogu, otovorjeni z rafti se počasi približujemo štartnemu mestu, kjer iz dveh sifonov vre ogromna količina vode. Voda je tukaj mirna, turkizno zelena in prijazna. Čolni so pripravljeni in vešče roke raftarjev jih previdno polagajo na vodno gladino. Spust se je začel z uigravanjem levih in desnih veslačev, ker potem, ko reka pokaže svojo moč, poslušajo komande in delajo. Poti nazaj ni več. Na prvih treh zavojih je dokaj mirno, nato se reka prelije preko večje apnenčaste stopnice in pokaže vso svojo silo. Rutinirano se raft prebije preko prvega manj zapletenega dela. Sedaj jih čaka še drugi, veliko težji, ožji del, kjer jih napaka lahko stane kopanja in plavanja na rob gladkih belih sten. Kolegi jamarji jim malo osvetlijo pot, a tam na deročem hudourniku od svojega potu na očeh in polivanja vode po obrazu ne vidijo prav veliko. Poslušajo samo komande desni veslaj, levi veslaj in ko pustijo pobesnelo vodo za seboj, si lahko oddahnejo. Nato je reka ponovno prijazna in mirna. Vodi skozi naravne mostove, posejane s kapniki in naprej proti izhodu. Ob pozdravu z jamarji pred vhodom sem opazil veliko stopnico, vsaj štiri metre preloma in vso količino vode, ki se združi v ozkem prelivu. Še ta del jih čaka, ki je najtežji. Mogoče je samo ena prednost, saj tukaj ni več teme in se lažje pripraviš na povratni val, ki z veliko silo sune v raft. Uspel jim je še zadnji del. Vzkliki veselja odmevajo med kraškimi stenami, saj gre za enkraten spust v podzemlju z rafti v Sloveniji in verjetno tudi v Evropi. Gumarjevi čolni so se ponovno izkazali s svojo kakovostjo, varnostjo in odličnimi plovnimi lastnostmi. Ne smemo pa pozabiti jamarjev, brez katerih ta spust ne bi bil uspešen.